Žametna Podvihanka - Paxillus atrotomentosus (Batsch.) Fr.

Klobuk: 10-20 (25) cm v premeru, čvrst, mesnat, izbočen, pozneje sploščen s podvitim robom (ime!), v sredini včasih vleknjen, površina suha, žametasta, rdeče rjave, tobačno rjave ali olivno rjave barve.

Trosovnica: lističi gosti, poraščeni po betu, viličasto razvejani, okrasto rumeni. Trosni prah okraste barve.

Bet: 4-6 x 3-4cm, kratek, debel, trd, pogosto ekscentrično ali od strani vstavljen v klobuk, črno rjav, žameten.

Meso: belkasto rumeno, mehko, z grenkim okusom po črnilu.

Čas rasti: od avgusta do oktobra.

Rastišče: v gozdu na trhlih panjih iglavcev in listavcev ali ob njih na koreninah; raste v skupinah in šopih, pogosto konzolasto druga nad drugo, pogosta.

Uporabnost: zaradi grenkega okusa komaj užitna.
Možnost zamenjave: razmeroma velika, čvrsta, trda rjava goba s temno rjavim žametnim betom in svetlimi lističi, poraščenimi po betu, raste v skupinah. Rob klobuka ostane dolgo podvit. Na deblih listavcev raste pozimi v šopih zimska panjevka, Flammulina velutipes Sing., ki je mnogo manjša, rjavo rumeni klobuk meri v premeru 4-10cm, tanek, votel bet pa je črno rjave žameten.

Žametna Podvihanka

Črni Ded - Leccinum melaneum (SmotI.) Pilat et Dermek

Klobuk: 8-12cm, poloblast, temno sivo rjav do črno rjav, mesnat, površina suha, žametna, v vlažnem nekoliko mazav.

Trosovnica: cevke bele, dolge, ob betu krajše, da nastane okrog beta brazda, značilna za rod Leccinum. Luknjice drobne, bele, pozneje sive. Trosni prah rjavkasto zelen. Trosi vretenasti, gladki, 15-23 x 4-7 mcm.

Bet: 10-12 x 2-3 cm, razmeroma visok, čokat, valjast, spodaj zožen, nekoliko ukrivljen, na beli osnovi v navpičnih vrstah razvrščeni temni zrnati kosmiči, ki so navzdol vse temnejši do črne barve.

Meso: suho, belo, le pod kožico v klobuku in v betu rumenkasto, na prerezu ne spremeni barve, v betu trdo, prijetnega vonja in okusa.

Čas rasti: od avgusta do oktobra.

Rastišče: na vlažnih krajih pod brezami, zelo redek.

Uporabnost: užiten.
Možnost zamenjave: raste na istih mestih kot brezov turek, Leccinum testaceoscabrum (Secr.) Sing., ki mu je po zunanji obliki precej podoben, ima pa klobuk žive, rumeno oranžne barve. Brezov ded, Leccinum scabrum (Bull. ex Fr.) S. F. Gray, ima rjav klobuk in vitkejši bet, je pogost.

Črni ded

Rdečebetna Polstenka, Rdečenogi Mavel - Xerocomus chrysenteron (Bull. ex St. Am.) Quel.

Klobuk: 3-10 cm v premeru, poloblasto izbočen, pozneje bolj sploščen, rjav, suh, žameten, povrhnjica pogosto razpokana, v razpokah in na poškodovanih mestih je meso rdeče (!).

Trosovnica: rumenkasta, pozneje zelenkasta, na mestih, kjer se je dotaknemo, pomodri, cevke dolge in pritrjene k betu, luknjice velike in oglate. Trosni prah olivno rjav.

Bet: 5-10 x 0,8-1,5cm, vitek, pogosto ukrivljen, trd, poln, mesnat, rumen, mestoma prekrit z rdečkastimi podolžnimi vlakni ali rdeče pikčast, na mestih, kjer se ga dotaknemo, pomodri.

Meso: rumeno, mehko, v klobuku rdečkasto, pri dnu beta rjavkasto, na prerezu postane meso najprej modro, nato rdeče, vonj po sadju, prijetnega okusa.

Čas rasti: od avgusta do oktobra.

Rastišče: iglast (smreka, bor) in listnat gozd, zlasti ob robu med travo, predvsem v nižinah; pogosta.

Uporabnost: užitna, zlasti mlada, pozneje je meso zmehčano.

Možnost zamenjave: z navadnim mavlom, Xerocomus subtomentosus (L. ex Fr.) Quel., z rumeno trosovnico, ki na mestih, kjer se je dotaknemo, ne pomodri, in s tankim betom, prekritim z rjavkasto mrežico, za rdečenogega mavla pa so značilna rdeča vlakna na betu in rdeče meso na poškodovanih mestih na klobuku (izjedenih od polžev).

Rdečebetna polstenka