Borov goban - Boletus pinicola

Zelo čvrst in mesnat klobuk je sprva poloblast, pozneje blazinasto izbočen, pogosto hrapav in nagubančen. Kožica je gladka ali žametasta, v vlažnem vremenu vedno nekoliko lepljiva. Na obrobju je prekrita z drobnim srebrnkastim poprhom. Zajeten in mesnat bet je kijast, ob dnišču zadebeljen, ter preprežen z drobno rjavo rdečkasto mrežico, ki se razteza do belega dnišča. Zelo drobne luknjice so okrogle. Precej dolge in tanke cevke se ob betu precej skrajšajo in niso pritrjene nanj. Čvrsto belo meso ima značilen in prijeten vonj ter okus po gobah.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko rjavkasto rdeč do temno rjav, obrobje je včasih rahlo zelenkasto. Luknjice in cevke so pri mladih gobah belkaste, pozneje rumene in nazadnje olivno zelene. Bet je svetlo rjave ali rumenkaste barve, z bolj ali manj gosto rdečkasto mrežico. Meso je belo, razen pod kožico klobuka, kjer je rdečkasto vijoličasto.
RASTIŠČE: Raste predvsem v borovih, v višjih legah tudi v jelovih gozdovih, včasih tudi pod listavci.
ČAS RASTI: Spomladi in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Zamenjujejo ga z zelo grenkim žolčastim grenivcem, predvsem pa z jesenskim gobanom.
SOPOMENKE: Boletus pinophilus; borovnik.
KULINARIČNA UPORABNOST: Izvrstna užitna goba.

Borov goban

Žametasti goban - Boletus erythropus

Zelo trd in mesnat klobuk je sprva poloblast, pozneje blazinasto izbočen, z nekoliko valovitim robom, Kožica je gladka ali rahlo baržunasta, včasih celo bleščeča se. Zelo krepek, trd in okroglast bet je posejan z drobnimi pikami. Luknjice so drobne, okrogle in temno rdeče barve. Zelo tanke in dolge cevke so rumeno zelenkaste. Čvrsto, včasih tudi gobasto citronasto rumeno meso je neizrazitega vonja in blagega okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je opekasto rdeče do temno rjave barve. Luknjice na vtisnini pomodrijo. Cevke so sprva rumene, pozneje olivno zelene. Meso na prerezu takoj močno pomodri, kmalu preide v sivo modro.
RASTIŠČE: Raste v iglastih, redkeje listnatih gozdovih, zlasti na apnenčastih tleh in v višjih legah.
ČAS RASTI: Poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Pogosto ga zamenjujejo s svinjskim gobanom od katerega se razlikuje po pikčastem betu brez mrežice.
SOPOMENKE: Tubiporus erythropus.
OPOZORILO: Užiten, vendar ga moramo dobro prekuhati; surov je strupen.

Žametni goban 

Bledični goban - Boletus albidus

Zelo debel in mesnat poloblast, pozneje izbočen sploščen in nekoliko vegast; rob je mladih gobah podvit, pozneje zrav­nan in rahlo valovit. Kožica je suha, včasih razpokana ali drobno jamiča­sta. Bet je včasih valjast, včasih ob dnišču močno odebeljen in hrapav; zgornji del prepreza drobna mrežica. Luknjice so okrogle in drobne. Rume­no obarvane cevke so zelo dolge in tanke. Čvrsto in trdo meso je prijetnega vonja in grenkega okusa.

VARIABILNOST: Vedno svetel klobuk je lahko bele do sivkaste, včasih celo rjavkaste ali zelenkaste barve. Bet je belkast ali svetlo rumen, zgornji del je živo rumen, spodnji ima včasih tudi zelenkast nadih. Rumene luknjice se na vtisnini obar­vajo zeleno modrikaso. Sicer belkasto meso je v dnišču beta olivno zeleno, pod cevkami pa modro. Na prerezu se za kratek čas obarva rnodrikasto.
RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih najraje pod hrasti in bukvami, zlasti na prisojnih krajih.
ČAS RASTI: Poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Zaradi zelo svetle barve ga skoraj ne moremo zamenjati.

Bledični goban

Bakrenasti polžar - Gomphidius viscidus

Precej čvrst in mesnat klobuk je sprva poloblasto zvonast, pozneje bolj ali manj razprt, s široko nizko grbo na temenu in močno spodvihanim robom. Kožica je gladka in bleščeča se, v vlažnem vremenu sluzasta in lepljiva. Vitek in čvrst valjast bet je ob dnu nekoliko zožen, včasih ukrivljen in vzdolžno vlaknat. Med betom in klobukom je pri mladih gobah razpeta mrenasta koprena, ki je glede na vreme vlaknata ali sluzasta; ko goba dozori in se klobuk razširi, se koprena raztrga in pusti na betu trajen obroček rjave barve. Lističi so razmaknjeni, široki in debeli, poraščeni daleč po betu, in jih brez težav ločimo od klobuka. Čvrsto meso ima neizrazit, a prijeten vonj in sladkoben okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko bakreno rdeče do svetlo rjave ali redkeje tudi rdečkaste barve, z vijoličastimi odtenki. Bet je v zgornjem delu obarvan tako kot klobuk, spodnji del pa je temno rumen. Lističi so sprva rumeno rožnati, pozneje sivo vijolični in nazadnje temno rjavi. Rumenkasto meso se na prerezu obarva rožnato.
RASTIŠČE: Raste med mahom v iglastih, predvsem borovih gozdovih; razmeroma pogost.
ČAS RASTI: Pozno poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Podoben mu je sicer manjši, a prav tako užiten rožnati slinar (G. roseus).
SOPOMENKE: Chroogomphus rutilus, Gomphidius rutilus; bakrenordeči slinar.
KULINARIČNA UPORABNOST: Užitna in dokaj okusna goba, primerna tudi za sušenje.

Bakrenasti polžar

Prosojna črnivka - Psathyrella hydrophila

Precej tanek in krhek klobuk je sprva zvonast, pozneje izbočen in pri zrelih gobah skoraj sploščen, z nažlebljenim, natrganim in prosojnim obrobjem. Kožica je gladka, suha in pri zrelih gobah včasih razpokana. Bet je zelo tanek in raven, valjast ali ukrivljen, z gladko in svilasto površino. Lističi so zelo gosti, široki in tanki, z belkastim robom. Z roba lističev se cedijo drobne vodene kapljice. Mehko meso je brez posebnega vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko temno rjave do rjavo olivne barve. Lističi so sprva cimetovo rjavi, pri zrelih gobah postanejo vijoličasti. Meso je v klobuku in spodnjem delu beta rjavo, drugod belo.
RASTIŠČE: Raste v skupinah ali šopih na vlažnejših in močvirnatih krajih na deblih in štorih ali v bližini listavcev.
ČAS RASTI: Poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Skoraj je ne moremo zamenjati z drugimi gobami.
SOPOMENKE: Hypholoma hydrophilum.

Prosojna črnivka

Velika zraščenka - Grifola frondosa

Iz krepkega, zelo kratkega skupnega belkastega beta se poševno vejnato raz­raščajo številni (včasih tudi do sto) manjši beti, na katere so od strani pahljačasto nasajeni ravni ali rahlo ugreznjeni klobuki z valovitim robom, tako da ima vsa goba v premeru včasih tudi več kot 50 cm. Kožica klobukov je zelo suha, žametasta in žarkasto nagubana ali nažlebljena. Luknjice so majhne in okroglaste, cevke pa kratke in porasle po betih. Krhko in vlaknato meso ima močan vonj in prijeten okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko sive, svetlo rjave ali okraste barve. Bele luknji­ce na dotik zelo hitro počrnijo.

RASTIŠČE: Raste ob vznožju štorov in starih debel hrasta, užitnega kostanja in redkeje tudi drugih listavcev.

ČAS RASTI: Od poznega poletja do pozne jeseni.

PODOBNE VRSTE: Podobna ji je užitna in do­bra hrastova zraščenka.

SOPOMENKE: Polyporus frondosus; frlinka.

OPOZORILO: Užitne so le mlade gobe; pred uporabo jih moramo dobro prekuhati.

velika zraščenka

Olivasti govnar - Panaeoulus sphinctrinus

Zelo tanek in krhek klo­buk je stožčasto zvo­nast, na sredini tem­nejši, z belkastim ro­bom, s katerega visijo resasti ostanki ovojni­ce. Tanek in vitek bet je valjast, votel in posut z drobnim poprhom. Li­stiči so gosti, pritrjeni na bet in imajo bel rob. Mehko in tanko meso je brez vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko pepelnato si­ve do črnkaste barve, včasih z zelenkastim odtenkom. Zgoraj bel­kast bet postaja proti dnu čedalje bolj temno siv. Lističi so sprva sivi, pri zrelih gobah so sko­raj črni s svetlimi ali be­limi lisami.

RASTIŠČE: Raste po navadi v manjših skupi­nah na dobro pognoje­nih tleh in pašnikih, na iztrebkih rastlinojedcev ali v njihovi bližini.

ČAS RASTI: Od pomladi do jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zelo podoben je neužitnim okrastemu obrobljenemu govnarju (P. subbalteatus), temno rjavemu koničastemu govnarju (P. acuminatus) in sivkasti obročkani govnarici (P. semiovatus).

OPOZORILO: Nima kulinarične vrednosti. Sumijo, da celo povzroča halucinacije.

olivasti govnar

Pisani govnar - Panaeolus papilionaceus

Precej mesnat in prožen klobuk je sprva poloblast, pozneje izbočen, pogosto razpokan, z roba visijo resasti ostanki ovojnice. Kožica je v suhem vremenu luskasta. Bet je tanek in valjast, včasih proti vrhu zožen in proti dnišču odebeljen, ter posut z drobnim poprhom. Lističi so srednje gosti, široki, tanki in ozko pritrjeni na bet. Mehko in vlaknato meso je brez posebnega vonja ali okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko belkaste do svetlo sive barve. Sicer bel bet postane v spodnjem delu temnejši. Lističi so sprva sivkasti, pozneje s črnimi lisami in pri starejših gobah popolnoma črni. Meso je belo ali sivkasto.

RASTIŠČE: Raste na dobro pognojenih tleh in pašnikih, na travnikih in včasih tudi na gnojiščih.

ČAS RASTI: Od pomladi do jeseni.

PODOBNE VRSTE: Precej podoben je neužitni košenični govnarki, ki verjetno povzroča halucinacije.

Pisani-govnar