Borov goban - Boletus pinicola

Zelo čvrst in mesnat klobuk je sprva poloblast, pozneje blazinasto izbočen, pogosto hrapav in nagubančen. Kožica je gladka ali žametasta, v vlažnem vremenu vedno nekoliko lepljiva. Na obrobju je prekrita z drobnim srebrnkastim poprhom. Zajeten in mesnat bet je kijast, ob dnišču zadebeljen, ter preprežen z drobno rjavo rdečkasto mrežico, ki se razteza do belega dnišča. Zelo drobne luknjice so okrogle. Precej dolge in tanke cevke se ob betu precej skrajšajo in niso pritrjene nanj. Čvrsto belo meso ima značilen in prijeten vonj ter okus po gobah.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko rjavkasto rdeč do temno rjav, obrobje je včasih rahlo zelenkasto. Luknjice in cevke so pri mladih gobah belkaste, pozneje rumene in nazadnje olivno zelene. Bet je svetlo rjave ali rumenkaste barve, z bolj ali manj gosto rdečkasto mrežico. Meso je belo, razen pod kožico klobuka, kjer je rdečkasto vijoličasto.
RASTIŠČE: Raste predvsem v borovih, v višjih legah tudi v jelovih gozdovih, včasih tudi pod listavci.
ČAS RASTI: Spomladi in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Zamenjujejo ga z zelo grenkim žolčastim grenivcem, predvsem pa z jesenskim gobanom.
SOPOMENKE: Boletus pinophilus; borovnik.
KULINARIČNA UPORABNOST: Izvrstna užitna goba.

Borov goban