Bakrenasti polžar - Gomphidius viscidus

Precej čvrst in mesnat klobuk je sprva poloblasto zvonast, pozneje bolj ali manj razprt, s široko nizko grbo na temenu in močno spodvihanim robom. Kožica je gladka in bleščeča se, v vlažnem vremenu sluzasta in lepljiva. Vitek in čvrst valjast bet je ob dnu nekoliko zožen, včasih ukrivljen in vzdolžno vlaknat. Med betom in klobukom je pri mladih gobah razpeta mrenasta koprena, ki je glede na vreme vlaknata ali sluzasta; ko goba dozori in se klobuk razširi, se koprena raztrga in pusti na betu trajen obroček rjave barve. Lističi so razmaknjeni, široki in debeli, poraščeni daleč po betu, in jih brez težav ločimo od klobuka. Čvrsto meso ima neizrazit, a prijeten vonj in sladkoben okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko bakreno rdeče do svetlo rjave ali redkeje tudi rdečkaste barve, z vijoličastimi odtenki. Bet je v zgornjem delu obarvan tako kot klobuk, spodnji del pa je temno rumen. Lističi so sprva rumeno rožnati, pozneje sivo vijolični in nazadnje temno rjavi. Rumenkasto meso se na prerezu obarva rožnato.
RASTIŠČE: Raste med mahom v iglastih, predvsem borovih gozdovih; razmeroma pogost.
ČAS RASTI: Pozno poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Podoben mu je sicer manjši, a prav tako užiten rožnati slinar (G. roseus).
SOPOMENKE: Chroogomphus rutilus, Gomphidius rutilus; bakrenordeči slinar.
KULINARIČNA UPORABNOST: Užitna in dokaj okusna goba, primerna tudi za sušenje.

Bakrenasti polžar