Ovčarska lupljivka - Sullius granulatus

Precej čvrst in prožen klobuk je sprva polkrožno stožčast, pozneje izbočen in na koncu razprt; rob je pri mladih gobah podvihan, pozneje se zaviha navzgor. Gladko, bleščečo se in sluzavo lepljivo kožico zlah­ka olupimo s klobuka. Zelo trd in čvrst bet je valjast in neko­liko ukrivljen. Zgornji del beta pokrivajo drobna rumena ali rjavo rdečkasta zrnca. Majhne in oglate luknjice izločajo drobne mlečne kapljice, ki po­sušene tvorijo rjavkast poprh. Cevke so kratke, pritrjene na bet ali porasle po njem. Nežno in mehko meso na zraku ne spremeni barve, ima prijeten vonj po gobah in sladkoben okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko obarvan v različnih odtenkih okraste, rumenka­sto rjave in rdečkasto rjave barve. Zrnca na betu so pri mladih gobah svetlo ru­mena, pozneje postanejo rjavkasta. Luknjice so sprva bledo rumene, pozneje žvepleno rumene. Cevke so rumenkaste ali zelenkaste.

RASTIŠČE: Raste med travo v borovih gozdovih, na gozdnih jasah in ob robu gozda, posebno na apnenčastih tleh; ob ugodnih vremenskih razmerah tudi večkrat na leto.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zelo podobna je brezobročni lupljivki (Suillus collinitus), pri kateri pa se iz luknjic ne izločajo kapljice.

SOPOMENKE: Boletus cir­cinatus, B. granulatus, Ixocomus granulatus; slinavka.

OPOZORILO: Užitne in okusne so le mla­de, nezrele gobe. Stare gobe so težko prebavljive in včasih povzročajo neprijet­ne prebavne motnje z drisko. Pred upo­rabo odstranimo slu­zasto kožico s klo­buka. Pri tem si roke zavarujemo z rokavi­cami, saj se obarva­na sluz sicer trdovrat­no oprime prstov. Lahko pa gobo za nekaj minut namočimo v vodo, da sluz odstopi, in vodo zavržemo.

Ovčarska lupljivka

Spreminjavi goban - Boletus pulverulentus

Precej mesnat in trd klobuk je sprva poloblast, pozneje izbočen ali zravnan, s precej nagrbanče­no površino in valovitim robom. Kožica je žametasta, v vlažnem vremenu postane precej lepljiva. Drobno žametast in poln valjast bet je pogosto ukrivljen, pred­vsem v dnišču, ki je korenasto po­daljšano in ugreznjeno globoko v zemljo. Luknjice so precej široke in mnogokotne. Olivno zelene cevke so dolge, pritrjene na bet in jih zlahka ločimo od klobuka. Raz­meroma mehko meso je brez po­sebnega vonja in rahlo sladkaste­ga okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko rjavo rdečkaste do sivo olivne bar­ve, na vtisnini takoj pomodri. Zgor­nji del beta je zlato rumene barve, srednji in spodnji del je posut z rdečimi pikami. Vtisnina se obarva modrikasto črno. Trosovnica postane ob najmanjšem pritisku temno modra, pozneje zeleno črnikasta. Meso si­cer rumene barve na prerezu pomodri in včasih celo skoraj počrni.

RASTIŠČE: Raste na vlažnih mahovnatih tleh v listnatih, redkeje iglastih gozdo­vih, včasih celo v parkih; pri nas je dokaj redek.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Glede na to, da se barva mesa izredno hitro spremeni, ga skoraj ni mogoče zamenjati z drugimi gobani.

SOPOMENKE: Xerocomus pulverulentus.

OPOZORILO: Užitne so le mlade gobe, a tudi te so slabše kakovosti. Zrele go­be postanejo zelo grenke.

spreminjavi goban

Brezov ded - Leccinum scabrum

Klobuk: 6-12cm v premeru, poloblast, rumeno rjav, sivo rjav ali črno rjav, površina v vlažnem vremenu sluzasta.
Trosovnica: bela, pozneje siva, brez rumenih odtenkov, cevke dolge z drobnimi okroglimi luknjicami, pri mladi gobi pritrjene k betu, pozneje proste. Trosni prah rjav.
Bet: 8-15 x 1-2 cm, razmeroma dolg in vitek, zgoraj tanjši, belo siv, prekrit s sivo črnimi vlaknatimi kosmiči, poln.
Meso: belo, pozneje sivo, v betu trdo, vlaknato, v klobuku mehko, na prerezu postane sivo rožnato - sprememba barve je komaj opazna - nima izrazitega vonja in okusa.
Čas rasti: od avgusta do novembra.
Rastišče: pod brezami; raste posamezno in v skupinah, precej pogost po vsej Sloveniji.
Uporabnost: užiten je klobuk, dokler je mlad; pri starih gobah so beti trdi, klobuki in trosovnice pa zmehčani.
Možnost zamenjave: z gabrovim dedom, Leccinum griseum (Quel.) Sing., ki raste pod gabri; površina klobuka je nagubana, z nepravilnimi vdolbinicami, meso na prerezu postane najprej rožnato, nato pa izrazito sivo.

Brezov ded

Peščenka, Peščena Lupljivka - Suillus veriegatus

Klobuk: 6-15cm v premeru, mesnat, izbočen, rumeno rjav kot skorja zapečenega kruha, vsa povrhnjica je drobno zrnato hrapava in suha.
Trosovnica: najprej zelenkasto rumena, pozneje rjava, na mestih, kjer jo pritisnemo, pomodri, kratke cevke z drobnimi luknjicami so pritrjene k betu. Trosni prah olivno rjav.
Bet: 6-10 x 2-3cm, čvrst, valjast, gladek, spodaj debelejši, rumen, poln.
Meso: rumeno, na zraku nekoliko pomodri, mehko, navadno neznačilnega okusa, včasih z vonjem po kloru.
Čas rasti: od avgusta do oktobra.    
Rastišče: pod bori; raste v skupinah, pogosta, skupaj s kravjačo, Suillus bovinus (L. ex Fr.) Kuntze.
Uporabnost: mlade gobe užitne, srednje kvalitete.
Možnost zamenjave: značilni za peščenko so drobno zrnat rumeno rjav klobuk, rumen bet brez obročka, rumeno meso, ki nekoliko pomodri, in rastišče pod bori.

Peščenka

Brezobročna Maslenka, Brezobročna Lupljivka - Suillus collinitus (Fr.) Kuntze

Klobuk: 5-12 cm, izbočen, pozneje zravnan, površina svetleča, lepljiva, kostanjevo rjava z vraslimi temnejšimi vlakni, kožico lahko popolnoma odstranimo.
Trosovnica: cevke rumene, pritrjene k betu, luknjice sprva drobne, pozneje večje, razdeljene v 2 manjši, oglate, brez rosnih kapljic (!). Trosni prah rumeno rjav. Trosi 9,5-10 x 3,5-4,5 mcm, vretenasti, gladki.
Bet: 5-9 x 1-1,5 cm, kratek, poln, valjast, ukrivljen, vitek, brez zastirala, ves prekrit z drobnimi rdeče rjavimi zrni (posušene kapljice), ob vznožju obdan z micelijskimi vlakni rožnate barve (!).
Meso: belo, mehko, prožno, ne spremeni barve na zraku, brez posebnega vonja in okusa.
Čas rasti: od septembra do oktobra.
Rastišče: posamezno, po 2-6 in v večjih skupinah, pod iglavci (črni bor), razmeroma redka v Sloveniji.
Uporabnost: užitna.
Možnost zamenjave: če bi brezobročna maslenka imela zastiralo, bi jo prepoznali za maslenko, SuilIus luteus (L. ex Fr.) S. F. Gray, ki je pri nas pogosta. Brezobročna maslenka raste na istih rastiščih in ob istem času kot slinavka, Suillus granulatus (L. ex Fr.) Kuntze in je zelo verjetno, da ju pogosto zamenjujejo. 

Brezobročna maslenka

Modrivec - Gyroporus cyanescens (BuII. ex Fr.) Quel.

Klobuk: 5-10cm v premeru, mesnat, poloblast, pozneje izbočen, svetle slamnato rumene do rjave barve, s suho kocasto površino.
Trosovnica: iz cevk z majhnimi okroglimi luknjicami, sprva bela, pozneje rumena, ob dotiku pomodri (gyrocyanin). Trosni prah rumenkast.
Bet: 8-12 x 2,5-3cm, trd, čvrst, v gornjem delu pod klobukom svetlejši in gladek, v spodnjem delu enake barve kot klobuk, dlakav, odebeljen, v notranjo¬sti najprej poln, pozneje prekatasto izvotljen.
Meso: belo, na prerezu takoj pomodri, odtod gobi ime, sicer prijetnega vonja in okusa.
Čas rasti: od avgusta do oktobra.
Rastišče: borov gozd na peščenih tleh, redkeje listnat gozd pod hrasti in kostanji; ni pogost, potreben zaščite.
Uporabnost: užiten, okusen.
Možnost zamenjave: Zelo podoben mu je rjavi bledotrosnik, Gyroporus castaneus (Bull. ex Fr.) Quel., ki pa na prerezu ne pomodri.

Modrivec