Lepi Goban - Boletus speciosus Frost.

Klobuk: 8-20 cm v premeru, prekrit s kožico rdeče rjave ali krvavo rdeče barve, fino baržunast, površina suha, pogosto na sredini razpokan, ob dotiku postane rjavkast.

Trosovnica: sestavljena iz cevk z drobnimi luknjicami, žvepleno rumena, ob dotiku pomodri. Trosni prah rjavo zelenkast.

Bet: 5-10 x 2-3cm, hruškast, v spodnjem delu odebeljen, rumen, prekrit z mrežico, ki je v gornjem delu svetlejša, v spodnjem pa temnejša od podlage. Na dotik na površini pomodri.

Meso: rumeno, na prerezu na zraku pomodri, v spodnji polovici beta rožnato.
Prijetnega okusa, neznačilnega vonja.

Čas rasti: od junija do oktobra.

Rastišče: v listnatih gozdovih (bukev, hrast, breza) na apnenčastih tleh. Pri nas ni pogost. Najdemo ga v Primorju in v Istri, redkeje na Dolenjskem, v Poljanski dolini in v Volčjem Potoku.
Uporabnost: užiten, odtičnega okusa, vendar teže prebavljiv.
Možnost zamenjave: podoben mu je kraljevi goban, Boletus regius, Krbh., ki raste med travo pod hrasti in bukvami, in na prerezu ter ob dotiku ne pomodri!

Lepi goban i. tudi kraljevi goban

Žolti goban Žolti Goban, Rumena Noroglavka - Boletus junquilleus (Quel.) Boud.

Klobuk: 5-14 cm, polkrog last, pozneje bolj sploščen, neenakomerno nagrbančen, čvrst, debel, površina suha, nesvetleča, rob gladek, nekoliko podvit, živo rumen z rdeče rjavimi lisami, na pritisk modri.

Trosovnica: kratke rumene cevke so prirasle k betu, drobne rumene luknjice nepravilnih oblik postanejo pozneje zelene, na pritisk modrijo. Trosni prah rjavo zelenkast. Trosi 11-17 x 4,5-6 mcm, gladki, niso amiloidni. Cistide vretenaste oblike, skoraj brezbarvne.

Bet: 5-10 x 5-6 cm, debel, trebušast, poln, živo rumen kot klobuk, podolžno vlaknat oz. drobno nakosmičen, brez mrežice, z rdečimi lisami.

Meso: gosto, živo rumeno, na prerezu postane takoj živo modro, z vonjem po sadju, okus postane pozneje grenak.

Čas rasti: od septembra do oktobra.

Rastišče: pod listavci (bukev, hrast) v manjših skupinah, zelo redek.

Uporabnost: pogojno užiten, za jed bi ga morali prej dobro prekuhati. Niso opisani primeri zastrupitev. Ker je zelo redek, je kot zanimivost potreben zaščite.
Možnost zamenjave: vsa živo rumena kompaktna goba močno modri, podobno kot žametni goban, Boletus erythropus Fr., ki ima tudi rumeno meso in je brez mrežice na betu. Njegov klobuk pa je enakomerno rdeče rjav, žametne površine, cevke so sprva rumene, pozneje zelene, drobne okrogle luknjice so rdeče; rumeni bet je drobno rdeče nakosmičen, spodnji del beta je rjav, je pogojno užiten, vendar šele po kuhanju.

Žolti goban

Navadna Polstenka, Navadni Mavel - Xerocomus Subtomentosus (L. ex Fr.) Quel.

Klobuk: 3-12cm v premeru, izbočen, pozneje sploščen, suh, z žametno površino, rumeno rjav, pogosto razpokan in pri starih gobah obledel.

Trosovnica: rumena, pritrjena k betu, cevke dolge z velikimi, oglatimi luknjicami, na mestih, kjer se je dotaknemo, ne pomodri. Trosni prah rumen.

Bet: 4-10 x 0,8-1,5 cm, trd, poln, spodaj zožen, ukrivljen, rumenkast, prekrit z vzdolžnimi rjavimi vlaknati mi progami, ki mestoma oblikujejo redko mrežico, površina suha, zrnata ali nakosmičena.

Meso: sprva trdo, se kmalu zmehča, belkasto, rumeno, prijetnega okusa, včasih z blagim vonjem po sadju.

Čas rasti: od junija do oktobra.

Rastišče: listnat in iglast gozd, zlasti ob robu gozdov v travi; raste posamič in v skupinah, v nižinah in v višjih legah, pogosta.

Uporabnost: mlada užitna, dokler je meso še trdo, ni najbolj kvalitetna, pri kuhanju se meso zelo zmehča.
Možnost zamenjave: ta srednje velika goba z žametnim rumeno rjavim klobukom, rumeno cevasto trosovnico, ki ne pomodri, in razmeroma dolgim rumeno rjavo progastim betom brez rdečih odtenkov, se po teh značilnostih razlikuje od datljeve polstenke, Xerocomus spadiceus (Fr.) Quel., in od rdečenogega mavla, Xerocomus chrysenteron (Bull. ex St. Am.) Ouel. ki imata na betu rdeča vlakna. Poleg tega spreminja rdečenogi mavel barvo mesa najprej v modro in nato v rdečo. 

Navadna polstenka

Datljeva Polstenka - Xerocomus spadiceus (Fr.) Ouel

Klobuk: 7-12cm v premeru, izbočen, pozneje sploščen, rdečkasto rjav ali temno rjav, z žametno površino.

Trosovnica: rumena, pritrjena k betu, cevke v bližini beta daljše, luknjice sprva drobne, pozneje večje, oglate. Trosni prah rumen.

Bet: 5-8 x 1-2 cm, čvrst, trd, poln, v gornjem delu valjast, spodaj vretenasto odebeljen in navzdol zašiljen, pogosto ukrivljen, rumenkast, prekrit s podolžni¬mi rdečimi vlakni, ki se v gornjem delu prepletajo podobno mrežici.

Meso: rumeno, na različnih delih v različnih odtenkih, najbolj izrazito rumeno v betu, na prerezu ne spreminja barve.

Čas rasti: od junija do oktobra.

Rastišče: listnat in iglast gozd; ni zelo pogosta.

Uporabnost: užitna, dobra.
Možnost zamenjave: značilna je površinska vlaknatost beta z nepopolno rdečkasto mrežico in stalnost barve mesa, ki ne pomodri. Po teh lastnostih se razlikuje od rdečenogega mavla, Xerocomus chrysenteron (Bull. ex St. Am.) Quel., ki ima na betu samo rdeča vlakna in pikčasta zrnca in na mestih, kjer se ga dotaknemo, pomodri.

Datljeva Polstenka

Slinavka, Ovčarka - Suillus granulatus (L. ex Fr.) O. Kuntze

Klobuk: 4-10cm v premeru, pri mladi gobi izbočen, pozneje sploščen, v starosti z dvignjenim robom, v vlažnem vremenu sluzavo lepljiv, v suhem vremenu suh, rumenkasto ali rdečkasto rjav, povrhnjo kožico z lahkoto odstranimo.

Trosovnica: rumena, cevke kratke, pritrjene k betu, luknjice sprva drobne, pozneje večje, oglate, pri mladi gobi z belimi kapljicami. Trosni prah rjavkast.

Bet: 5-7 x 1-1,5cm, čvrst, valjast, poln, rumen ali rumeno rjav, pod klobukom drobno zrnat z belimi kapljicami.

Meso: mehko, v klobuku rumeno, v betu rjavkasto, na zraku ne spremeni barve, prijetnega vonja in okusa.

Čas rasti: od konca junija do oktobra, na Primorskem že maja.

Rastišče: med travo v borovih gozdovih, na gozdnih jasah in ob robu gozda, posebno na apnenčastih tleh, tudi pod smrekami; raste v večjih skupinah.
Uporabnost: dobra, užitna, pred uporabo snamemo kožico s klobuka.
Možnost zamenjave: v naših obmorskih krajih raste pod bori primorska maslenka, Suillus leptopus (Pers.) Marchand, z rumenim klobukom in rumeno trosovnico, poraščeno po betu, z majhnimi okroglimi luknjicami in belimi kapljicami. Bet je krajši od širine klobuka, čokat, brez obročka, belo rumen in rjavo pikast.

Ovčarka - pred uprabo olupiti

Tridentinska Lupljivka - Suillus tridentinus (Bres.) Sing.

Klobuk: 5-15cm v premeru, mesnat, izbočen, cimetno rjav ali oranžno rdečkast, rob sprva podvit, pozneje izravnan, površina ni gladka, temveč prekrita z vlaknatimi kosmiči.

Trosovnica: oranžno rdeča, pozneje rjavkasta, cevke dolge, z oglatimi luknjicami, poraščene po betu, pri mladi gobi prekrite z belim zastiralom. Trosni prah rumeno rjav.

Bet: 4-11 x 1-3,5 cm, valjast ali spodaj odebeljen, ukrivljen, rumen, pod klobukom oranžno rdeč, z ostankom belega zastirala.

Meso: citronsko rumeno, v klobuku rdečkasto rjave, čvrsto, neznačilnega vonja in okusa.

Čas rasti: septembra in oktobra.

Rastišče: pod macesni, na apnenčastih tleh, v Karavankah, Kamniških alpah in v zgornji Savinjski dolini; raste posamezno ali v skupinah, redka, potrebna zaščite.

Uporabnost: užitna, srednje kvalitete.
Možnost zamenjave: tudi macesnova lupljivka, Suillus grevillei (Klotzsch) Sing., ima na betu ostanek zastirala in raste pod macesni; klobuk, bet in trosovnica so rumeni, medtem ko je trosovnica pri tridentinski lupljlvki oranžno rdeča.

Tridentinska Lupljivka

Leponogi goban - Boletus calopus

Precej mesnat in čvrst klobuk je sprva poloblast, pozneje iz­bočen in nekoliko nagrban­čen. Rob je valovit. Kožica je suha in žametasta. Zelo trd, debel in krepek bet je hruška­ste oblike in preprežen s tanko rdečo vlaknato mrežico. Skoraj vedno je globoko vraščen v tla. Zelo drobne luknjice so okrogle. Cevke so dolge, tan­ke in vedno pritrjene na bet. Precej čvrsto belo sivkasto meso z rumenkastim odten­kom ima neprijeten kiselkast vonj in grenek okus.

VARIABILNOST: Klobuk je sve­tlo sive do rjavo olivno zelene barve z belo rumenkastimi od­tenki. Luknjice so citonasto rumene ali zelenkaste, na vtisnini se obarvajo modrikasto. Cevke so sprva ru­mene, pri zrelih gobah olivno zelene. Bet je pri vrhu rumen, sicer živo rdeč, pokrit z rdečo mrežico, ki postane proti dnišču rjavkasta. Belo ali rumenkasto meso postane na prerezu zeleno modrikasto.

RASTIŠČE: Raste v listnatih in mešanih gozdovih, v nižinah in višjih legah; zelo pogost.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Pogosto ga zame­njujejo s strupenim vražjim goba­nom in užitnim svinjskim gobanom sladkastega okusa.

SOPOMENKE: Boletus pachypus, Tubiporus calopus; rdečenožka.

OPOZORILO: Zaradi zelo grenkega oku­sa, ki ga ohrani tudi po kuhanju, ni uži­ten. 

Leponogi goban

Fechtnerjev Goban - Fechtnerjev Goban

Klobuk: 6-15 cm v premeru, mesnat, poloblast, sprva bel, nato svetlo rjav kot bela kava ali svetlo siv, pri stari gobi temnejši, s suho površino.

Trosovnica: rumena, sestavljena iz cevčic z drobnimi luknjicami, na pritisk pomodri. Trosni prah rjavo zelenkast.

Bet: 5-12 x 2-6 cm, v gornjem delu rumen, v spodnjem rdečkast, v srednjem delu odebeljen, v spodnjem topo koničast, prekrit z zelo drobno mrežico, ki je v gornjem delu svetlejša, v spodnjem delu pa temnejša od podlage. Na dotik pomodri.

Meso: rumeno, v spodnjem delu beta rdečkasto, čvrsto, pozneje mehkejše, na zraku pomodri. Brez posebnega vonja, prijetnega okusa.

Čas rasti: od junija do oktobra.

Rastišče: na apnenčastih tleh, pod listavci (hrast, bukev); na Dolenjskem, v Istri in Primorju, v Pomurju; drugod je bolj redek.

Uporabnost: dober, užiten.

Možnost zamenjave: podoben je rumenemu gobanu, Boletus appendicula­tus Schff. ex Fr., ki ima navadno temnejši klobuk, rumen bet z drobno mrežico, na površini nima rdečega odtenka, meso pa le rahlo pomodri. 

Fechtnerjev Goban

Moravska Polstenka - Xerocomus moravicus (Vacek) Herink

Klobuk: 2-7 cm, blazinasto izbočen, rjavo rumen do rdeče rjav, gladek ali žameten, kožica rada razpoka na polja, med katerimi se vidi belkasto meso.

Trosovnica: cevke rumene z velikimi oglatimi luknjicami, ob betu zaokrožene, na dotik ne modrijo. Trosni prah rumeno zelen. Trosi 9-10 x 5-5,5mcm, vretenasti.

Bet: 3-8 x 1-3 cm, valjast, poln, nekoliko ukrivljen, skoraj enake rdeče rjave barve kot klobuk, le v gornjem delu pod klobukom rumen, površina podolžno vlaknata, ob vznožju zožen.

Meso: mehko, belkasto, le v spodnjem delu beta rumeno, na prerezu ne spremeni barve (!), prijetnega vonja in okusa.

Čas rasti: od avgusta do oktobra v mešanih gozdovih, pod listavci. Rastišče: po ena ali dve skupaj, zelo redka.

Uporabnost: užitna, vendar zaradi redkosti potrebna zaščite.

Možnost zamenjave: moravska polstenka je precej podobna kostanjevki Xerocomus badius (Fr.) Kuhn. ex Gilb., ki ima navadno precej temno rjav klobuk, meso pa na zraku pomodri. Makroskopski opis in mikroskopske.značilnosti moravske polstenke se ujemajo z opisom vrste Xerocomus tumidus (Fr.) Gill oz. Boletus tumidus Fr. ss. PeIt. 

Moravska Polstenka