Leponogi goban - Boletus calopus

Precej mesnat in čvrst klobuk je sprva poloblast, pozneje iz­bočen in nekoliko nagrban­čen. Rob je valovit. Kožica je suha in žametasta. Zelo trd, debel in krepek bet je hruška­ste oblike in preprežen s tanko rdečo vlaknato mrežico. Skoraj vedno je globoko vraščen v tla. Zelo drobne luknjice so okrogle. Cevke so dolge, tan­ke in vedno pritrjene na bet. Precej čvrsto belo sivkasto meso z rumenkastim odten­kom ima neprijeten kiselkast vonj in grenek okus.

VARIABILNOST: Klobuk je sve­tlo sive do rjavo olivno zelene barve z belo rumenkastimi od­tenki. Luknjice so citonasto rumene ali zelenkaste, na vtisnini se obarvajo modrikasto. Cevke so sprva ru­mene, pri zrelih gobah olivno zelene. Bet je pri vrhu rumen, sicer živo rdeč, pokrit z rdečo mrežico, ki postane proti dnišču rjavkasta. Belo ali rumenkasto meso postane na prerezu zeleno modrikasto.

RASTIŠČE: Raste v listnatih in mešanih gozdovih, v nižinah in višjih legah; zelo pogost.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Pogosto ga zame­njujejo s strupenim vražjim goba­nom in užitnim svinjskim gobanom sladkastega okusa.

SOPOMENKE: Boletus pachypus, Tubiporus calopus; rdečenožka.

OPOZORILO: Zaradi zelo grenkega oku­sa, ki ga ohrani tudi po kuhanju, ni uži­ten. 

Leponogi goban