Žametna Podvihanka - Paxillus atrotomentosus (Batsch.) Fr.

Klobuk: 10-20 (25) cm v premeru, čvrst, mesnat, izbočen, pozneje sploščen s podvitim robom (ime!), v sredini včasih vleknjen, površina suha, žametasta, rdeče rjave, tobačno rjave ali olivno rjave barve.

Trosovnica: lističi gosti, poraščeni po betu, viličasto razvejani, okrasto rumeni. Trosni prah okraste barve.

Bet: 4-6 x 3-4cm, kratek, debel, trd, pogosto ekscentrično ali od strani vstavljen v klobuk, črno rjav, žameten.

Meso: belkasto rumeno, mehko, z grenkim okusom po črnilu.

Čas rasti: od avgusta do oktobra.

Rastišče: v gozdu na trhlih panjih iglavcev in listavcev ali ob njih na koreninah; raste v skupinah in šopih, pogosto konzolasto druga nad drugo, pogosta.

Uporabnost: zaradi grenkega okusa komaj užitna.
Možnost zamenjave: razmeroma velika, čvrsta, trda rjava goba s temno rjavim žametnim betom in svetlimi lističi, poraščenimi po betu, raste v skupinah. Rob klobuka ostane dolgo podvit. Na deblih listavcev raste pozimi v šopih zimska panjevka, Flammulina velutipes Sing., ki je mnogo manjša, rjavo rumeni klobuk meri v premeru 4-10cm, tanek, votel bet pa je črno rjave žameten.

Žametna Podvihanka

Črni Ded - Leccinum melaneum (SmotI.) Pilat et Dermek

Klobuk: 8-12cm, poloblast, temno sivo rjav do črno rjav, mesnat, površina suha, žametna, v vlažnem nekoliko mazav.

Trosovnica: cevke bele, dolge, ob betu krajše, da nastane okrog beta brazda, značilna za rod Leccinum. Luknjice drobne, bele, pozneje sive. Trosni prah rjavkasto zelen. Trosi vretenasti, gladki, 15-23 x 4-7 mcm.

Bet: 10-12 x 2-3 cm, razmeroma visok, čokat, valjast, spodaj zožen, nekoliko ukrivljen, na beli osnovi v navpičnih vrstah razvrščeni temni zrnati kosmiči, ki so navzdol vse temnejši do črne barve.

Meso: suho, belo, le pod kožico v klobuku in v betu rumenkasto, na prerezu ne spremeni barve, v betu trdo, prijetnega vonja in okusa.

Čas rasti: od avgusta do oktobra.

Rastišče: na vlažnih krajih pod brezami, zelo redek.

Uporabnost: užiten.
Možnost zamenjave: raste na istih mestih kot brezov turek, Leccinum testaceoscabrum (Secr.) Sing., ki mu je po zunanji obliki precej podoben, ima pa klobuk žive, rumeno oranžne barve. Brezov ded, Leccinum scabrum (Bull. ex Fr.) S. F. Gray, ima rjav klobuk in vitkejši bet, je pogost.

Črni ded

Rdečebetna Polstenka, Rdečenogi Mavel - Xerocomus chrysenteron (Bull. ex St. Am.) Quel.

Klobuk: 3-10 cm v premeru, poloblasto izbočen, pozneje bolj sploščen, rjav, suh, žameten, povrhnjica pogosto razpokana, v razpokah in na poškodovanih mestih je meso rdeče (!).

Trosovnica: rumenkasta, pozneje zelenkasta, na mestih, kjer se je dotaknemo, pomodri, cevke dolge in pritrjene k betu, luknjice velike in oglate. Trosni prah olivno rjav.

Bet: 5-10 x 0,8-1,5cm, vitek, pogosto ukrivljen, trd, poln, mesnat, rumen, mestoma prekrit z rdečkastimi podolžnimi vlakni ali rdeče pikčast, na mestih, kjer se ga dotaknemo, pomodri.

Meso: rumeno, mehko, v klobuku rdečkasto, pri dnu beta rjavkasto, na prerezu postane meso najprej modro, nato rdeče, vonj po sadju, prijetnega okusa.

Čas rasti: od avgusta do oktobra.

Rastišče: iglast (smreka, bor) in listnat gozd, zlasti ob robu med travo, predvsem v nižinah; pogosta.

Uporabnost: užitna, zlasti mlada, pozneje je meso zmehčano.

Možnost zamenjave: z navadnim mavlom, Xerocomus subtomentosus (L. ex Fr.) Quel., z rumeno trosovnico, ki na mestih, kjer se je dotaknemo, ne pomodri, in s tankim betom, prekritim z rjavkasto mrežico, za rdečenogega mavla pa so značilna rdeča vlakna na betu in rdeče meso na poškodovanih mestih na klobuku (izjedenih od polžev).

Rdečebetna polstenka

Ovčarska lupljivka - Sullius granulatus

Precej čvrst in prožen klobuk je sprva polkrožno stožčast, pozneje izbočen in na koncu razprt; rob je pri mladih gobah podvihan, pozneje se zaviha navzgor. Gladko, bleščečo se in sluzavo lepljivo kožico zlah­ka olupimo s klobuka. Zelo trd in čvrst bet je valjast in neko­liko ukrivljen. Zgornji del beta pokrivajo drobna rumena ali rjavo rdečkasta zrnca. Majhne in oglate luknjice izločajo drobne mlečne kapljice, ki po­sušene tvorijo rjavkast poprh. Cevke so kratke, pritrjene na bet ali porasle po njem. Nežno in mehko meso na zraku ne spremeni barve, ima prijeten vonj po gobah in sladkoben okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko obarvan v različnih odtenkih okraste, rumenka­sto rjave in rdečkasto rjave barve. Zrnca na betu so pri mladih gobah svetlo ru­mena, pozneje postanejo rjavkasta. Luknjice so sprva bledo rumene, pozneje žvepleno rumene. Cevke so rumenkaste ali zelenkaste.

RASTIŠČE: Raste med travo v borovih gozdovih, na gozdnih jasah in ob robu gozda, posebno na apnenčastih tleh; ob ugodnih vremenskih razmerah tudi večkrat na leto.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zelo podobna je brezobročni lupljivki (Suillus collinitus), pri kateri pa se iz luknjic ne izločajo kapljice.

SOPOMENKE: Boletus cir­cinatus, B. granulatus, Ixocomus granulatus; slinavka.

OPOZORILO: Užitne in okusne so le mla­de, nezrele gobe. Stare gobe so težko prebavljive in včasih povzročajo neprijet­ne prebavne motnje z drisko. Pred upo­rabo odstranimo slu­zasto kožico s klo­buka. Pri tem si roke zavarujemo z rokavi­cami, saj se obarva­na sluz sicer trdovrat­no oprime prstov. Lahko pa gobo za nekaj minut namočimo v vodo, da sluz odstopi, in vodo zavržemo.

Ovčarska lupljivka

Spreminjavi goban - Boletus pulverulentus

Precej mesnat in trd klobuk je sprva poloblast, pozneje izbočen ali zravnan, s precej nagrbanče­no površino in valovitim robom. Kožica je žametasta, v vlažnem vremenu postane precej lepljiva. Drobno žametast in poln valjast bet je pogosto ukrivljen, pred­vsem v dnišču, ki je korenasto po­daljšano in ugreznjeno globoko v zemljo. Luknjice so precej široke in mnogokotne. Olivno zelene cevke so dolge, pritrjene na bet in jih zlahka ločimo od klobuka. Raz­meroma mehko meso je brez po­sebnega vonja in rahlo sladkaste­ga okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko rjavo rdečkaste do sivo olivne bar­ve, na vtisnini takoj pomodri. Zgor­nji del beta je zlato rumene barve, srednji in spodnji del je posut z rdečimi pikami. Vtisnina se obarva modrikasto črno. Trosovnica postane ob najmanjšem pritisku temno modra, pozneje zeleno črnikasta. Meso si­cer rumene barve na prerezu pomodri in včasih celo skoraj počrni.

RASTIŠČE: Raste na vlažnih mahovnatih tleh v listnatih, redkeje iglastih gozdo­vih, včasih celo v parkih; pri nas je dokaj redek.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Glede na to, da se barva mesa izredno hitro spremeni, ga skoraj ni mogoče zamenjati z drugimi gobani.

SOPOMENKE: Xerocomus pulverulentus.

OPOZORILO: Užitne so le mlade gobe, a tudi te so slabše kakovosti. Zrele go­be postanejo zelo grenke.

spreminjavi goban

Brezov ded - Leccinum scabrum

Klobuk: 6-12cm v premeru, poloblast, rumeno rjav, sivo rjav ali črno rjav, površina v vlažnem vremenu sluzasta.
Trosovnica: bela, pozneje siva, brez rumenih odtenkov, cevke dolge z drobnimi okroglimi luknjicami, pri mladi gobi pritrjene k betu, pozneje proste. Trosni prah rjav.
Bet: 8-15 x 1-2 cm, razmeroma dolg in vitek, zgoraj tanjši, belo siv, prekrit s sivo črnimi vlaknatimi kosmiči, poln.
Meso: belo, pozneje sivo, v betu trdo, vlaknato, v klobuku mehko, na prerezu postane sivo rožnato - sprememba barve je komaj opazna - nima izrazitega vonja in okusa.
Čas rasti: od avgusta do novembra.
Rastišče: pod brezami; raste posamezno in v skupinah, precej pogost po vsej Sloveniji.
Uporabnost: užiten je klobuk, dokler je mlad; pri starih gobah so beti trdi, klobuki in trosovnice pa zmehčani.
Možnost zamenjave: z gabrovim dedom, Leccinum griseum (Quel.) Sing., ki raste pod gabri; površina klobuka je nagubana, z nepravilnimi vdolbinicami, meso na prerezu postane najprej rožnato, nato pa izrazito sivo.

Brezov ded

Peščenka, Peščena Lupljivka - Suillus veriegatus

Klobuk: 6-15cm v premeru, mesnat, izbočen, rumeno rjav kot skorja zapečenega kruha, vsa povrhnjica je drobno zrnato hrapava in suha.
Trosovnica: najprej zelenkasto rumena, pozneje rjava, na mestih, kjer jo pritisnemo, pomodri, kratke cevke z drobnimi luknjicami so pritrjene k betu. Trosni prah olivno rjav.
Bet: 6-10 x 2-3cm, čvrst, valjast, gladek, spodaj debelejši, rumen, poln.
Meso: rumeno, na zraku nekoliko pomodri, mehko, navadno neznačilnega okusa, včasih z vonjem po kloru.
Čas rasti: od avgusta do oktobra.    
Rastišče: pod bori; raste v skupinah, pogosta, skupaj s kravjačo, Suillus bovinus (L. ex Fr.) Kuntze.
Uporabnost: mlade gobe užitne, srednje kvalitete.
Možnost zamenjave: značilni za peščenko so drobno zrnat rumeno rjav klobuk, rumen bet brez obročka, rumeno meso, ki nekoliko pomodri, in rastišče pod bori.

Peščenka

Brezobročna Maslenka, Brezobročna Lupljivka - Suillus collinitus (Fr.) Kuntze

Klobuk: 5-12 cm, izbočen, pozneje zravnan, površina svetleča, lepljiva, kostanjevo rjava z vraslimi temnejšimi vlakni, kožico lahko popolnoma odstranimo.
Trosovnica: cevke rumene, pritrjene k betu, luknjice sprva drobne, pozneje večje, razdeljene v 2 manjši, oglate, brez rosnih kapljic (!). Trosni prah rumeno rjav. Trosi 9,5-10 x 3,5-4,5 mcm, vretenasti, gladki.
Bet: 5-9 x 1-1,5 cm, kratek, poln, valjast, ukrivljen, vitek, brez zastirala, ves prekrit z drobnimi rdeče rjavimi zrni (posušene kapljice), ob vznožju obdan z micelijskimi vlakni rožnate barve (!).
Meso: belo, mehko, prožno, ne spremeni barve na zraku, brez posebnega vonja in okusa.
Čas rasti: od septembra do oktobra.
Rastišče: posamezno, po 2-6 in v večjih skupinah, pod iglavci (črni bor), razmeroma redka v Sloveniji.
Uporabnost: užitna.
Možnost zamenjave: če bi brezobročna maslenka imela zastiralo, bi jo prepoznali za maslenko, SuilIus luteus (L. ex Fr.) S. F. Gray, ki je pri nas pogosta. Brezobročna maslenka raste na istih rastiščih in ob istem času kot slinavka, Suillus granulatus (L. ex Fr.) Kuntze in je zelo verjetno, da ju pogosto zamenjujejo. 

Brezobročna maslenka

Modrivec - Gyroporus cyanescens (BuII. ex Fr.) Quel.

Klobuk: 5-10cm v premeru, mesnat, poloblast, pozneje izbočen, svetle slamnato rumene do rjave barve, s suho kocasto površino.
Trosovnica: iz cevk z majhnimi okroglimi luknjicami, sprva bela, pozneje rumena, ob dotiku pomodri (gyrocyanin). Trosni prah rumenkast.
Bet: 8-12 x 2,5-3cm, trd, čvrst, v gornjem delu pod klobukom svetlejši in gladek, v spodnjem delu enake barve kot klobuk, dlakav, odebeljen, v notranjo¬sti najprej poln, pozneje prekatasto izvotljen.
Meso: belo, na prerezu takoj pomodri, odtod gobi ime, sicer prijetnega vonja in okusa.
Čas rasti: od avgusta do oktobra.
Rastišče: borov gozd na peščenih tleh, redkeje listnat gozd pod hrasti in kostanji; ni pogost, potreben zaščite.
Uporabnost: užiten, okusen.
Možnost zamenjave: Zelo podoben mu je rjavi bledotrosnik, Gyroporus castaneus (Bull. ex Fr.) Quel., ki pa na prerezu ne pomodri.

Modrivec

Borov goban - Boletus pinicola

Zelo čvrst in mesnat klobuk je sprva poloblast, pozneje blazinasto izbočen, pogosto hrapav in nagubančen. Kožica je gladka ali žametasta, v vlažnem vremenu vedno nekoliko lepljiva. Na obrobju je prekrita z drobnim srebrnkastim poprhom. Zajeten in mesnat bet je kijast, ob dnišču zadebeljen, ter preprežen z drobno rjavo rdečkasto mrežico, ki se razteza do belega dnišča. Zelo drobne luknjice so okrogle. Precej dolge in tanke cevke se ob betu precej skrajšajo in niso pritrjene nanj. Čvrsto belo meso ima značilen in prijeten vonj ter okus po gobah.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko rjavkasto rdeč do temno rjav, obrobje je včasih rahlo zelenkasto. Luknjice in cevke so pri mladih gobah belkaste, pozneje rumene in nazadnje olivno zelene. Bet je svetlo rjave ali rumenkaste barve, z bolj ali manj gosto rdečkasto mrežico. Meso je belo, razen pod kožico klobuka, kjer je rdečkasto vijoličasto.
RASTIŠČE: Raste predvsem v borovih, v višjih legah tudi v jelovih gozdovih, včasih tudi pod listavci.
ČAS RASTI: Spomladi in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Zamenjujejo ga z zelo grenkim žolčastim grenivcem, predvsem pa z jesenskim gobanom.
SOPOMENKE: Boletus pinophilus; borovnik.
KULINARIČNA UPORABNOST: Izvrstna užitna goba.

Borov goban

Žametasti goban - Boletus erythropus

Zelo trd in mesnat klobuk je sprva poloblast, pozneje blazinasto izbočen, z nekoliko valovitim robom, Kožica je gladka ali rahlo baržunasta, včasih celo bleščeča se. Zelo krepek, trd in okroglast bet je posejan z drobnimi pikami. Luknjice so drobne, okrogle in temno rdeče barve. Zelo tanke in dolge cevke so rumeno zelenkaste. Čvrsto, včasih tudi gobasto citronasto rumeno meso je neizrazitega vonja in blagega okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je opekasto rdeče do temno rjave barve. Luknjice na vtisnini pomodrijo. Cevke so sprva rumene, pozneje olivno zelene. Meso na prerezu takoj močno pomodri, kmalu preide v sivo modro.
RASTIŠČE: Raste v iglastih, redkeje listnatih gozdovih, zlasti na apnenčastih tleh in v višjih legah.
ČAS RASTI: Poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Pogosto ga zamenjujejo s svinjskim gobanom od katerega se razlikuje po pikčastem betu brez mrežice.
SOPOMENKE: Tubiporus erythropus.
OPOZORILO: Užiten, vendar ga moramo dobro prekuhati; surov je strupen.

Žametni goban 

Bledični goban - Boletus albidus

Zelo debel in mesnat poloblast, pozneje izbočen sploščen in nekoliko vegast; rob je mladih gobah podvit, pozneje zrav­nan in rahlo valovit. Kožica je suha, včasih razpokana ali drobno jamiča­sta. Bet je včasih valjast, včasih ob dnišču močno odebeljen in hrapav; zgornji del prepreza drobna mrežica. Luknjice so okrogle in drobne. Rume­no obarvane cevke so zelo dolge in tanke. Čvrsto in trdo meso je prijetnega vonja in grenkega okusa.

VARIABILNOST: Vedno svetel klobuk je lahko bele do sivkaste, včasih celo rjavkaste ali zelenkaste barve. Bet je belkast ali svetlo rumen, zgornji del je živo rumen, spodnji ima včasih tudi zelenkast nadih. Rumene luknjice se na vtisnini obar­vajo zeleno modrikaso. Sicer belkasto meso je v dnišču beta olivno zeleno, pod cevkami pa modro. Na prerezu se za kratek čas obarva rnodrikasto.
RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih najraje pod hrasti in bukvami, zlasti na prisojnih krajih.
ČAS RASTI: Poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Zaradi zelo svetle barve ga skoraj ne moremo zamenjati.

Bledični goban

Bakrenasti polžar - Gomphidius viscidus

Precej čvrst in mesnat klobuk je sprva poloblasto zvonast, pozneje bolj ali manj razprt, s široko nizko grbo na temenu in močno spodvihanim robom. Kožica je gladka in bleščeča se, v vlažnem vremenu sluzasta in lepljiva. Vitek in čvrst valjast bet je ob dnu nekoliko zožen, včasih ukrivljen in vzdolžno vlaknat. Med betom in klobukom je pri mladih gobah razpeta mrenasta koprena, ki je glede na vreme vlaknata ali sluzasta; ko goba dozori in se klobuk razširi, se koprena raztrga in pusti na betu trajen obroček rjave barve. Lističi so razmaknjeni, široki in debeli, poraščeni daleč po betu, in jih brez težav ločimo od klobuka. Čvrsto meso ima neizrazit, a prijeten vonj in sladkoben okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko bakreno rdeče do svetlo rjave ali redkeje tudi rdečkaste barve, z vijoličastimi odtenki. Bet je v zgornjem delu obarvan tako kot klobuk, spodnji del pa je temno rumen. Lističi so sprva rumeno rožnati, pozneje sivo vijolični in nazadnje temno rjavi. Rumenkasto meso se na prerezu obarva rožnato.
RASTIŠČE: Raste med mahom v iglastih, predvsem borovih gozdovih; razmeroma pogost.
ČAS RASTI: Pozno poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Podoben mu je sicer manjši, a prav tako užiten rožnati slinar (G. roseus).
SOPOMENKE: Chroogomphus rutilus, Gomphidius rutilus; bakrenordeči slinar.
KULINARIČNA UPORABNOST: Užitna in dokaj okusna goba, primerna tudi za sušenje.

Bakrenasti polžar

Prosojna črnivka - Psathyrella hydrophila

Precej tanek in krhek klobuk je sprva zvonast, pozneje izbočen in pri zrelih gobah skoraj sploščen, z nažlebljenim, natrganim in prosojnim obrobjem. Kožica je gladka, suha in pri zrelih gobah včasih razpokana. Bet je zelo tanek in raven, valjast ali ukrivljen, z gladko in svilasto površino. Lističi so zelo gosti, široki in tanki, z belkastim robom. Z roba lističev se cedijo drobne vodene kapljice. Mehko meso je brez posebnega vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko temno rjave do rjavo olivne barve. Lističi so sprva cimetovo rjavi, pri zrelih gobah postanejo vijoličasti. Meso je v klobuku in spodnjem delu beta rjavo, drugod belo.
RASTIŠČE: Raste v skupinah ali šopih na vlažnejših in močvirnatih krajih na deblih in štorih ali v bližini listavcev.
ČAS RASTI: Poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Skoraj je ne moremo zamenjati z drugimi gobami.
SOPOMENKE: Hypholoma hydrophilum.

Prosojna črnivka