ponedeljek, 10. september 2012

Knežja mušnica - Amanita caesarea

Na začetku rasti je goba popolnoma pokrita s prožno kožnato ovojnico in je videti kot jajce. Če jo vodoravno prerežemo, vidimo zasnove klobuka in beta rumeno oranžne barve, podobne rumenjaku. Ob ugodnih razmerah se ovojnica pretrga in iz nje vznikne mlada goba. Klobuk je v začetku polkroglast, nato izbočen, pozneje se popolnoma splošči in je včasih celo rahlo udrt. Pokriva ga bleščeča se, gladka, nekoliko lepljiva kožica, ki jo zlahka olupimo. Valjast bet je spodaj rahlo odebeljen, dnišče obdaja debela, kožnata, pri vrhu natrgana nožnica (volva). Široki, različno dolgi gosti lističi so prosti, ob robu kosmičasti in vedno rumene barve. Na zgornjem delu beta je drobno nažlebljen obroček v obliki navzdol viseče manšete, enake temno rumene barve kot bet. Meso je nežno, prijetnega, čeprav ne posebno značilnega vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko rdečkasto oranžen, včasih tudi rumen z oranžnim odtenkom ali celo bledo rumen. V redkih primerih ostanejo na kožici ostanki zunanje ovojnice kot velike ploščate krpe. Meso je belo, razen pod kožico klobuka, kjer je močne rumene barve. Zrela goba oddaja značilen, zelo neprijeten vonj po gnilih jajcih.

RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih, na toplejših in precej suhih krajih, predvsem na peščenih in prodnatih tleh; v nižinskem in hribovitem svetu.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Knežjo mušnico lahko zamenjamo s strupeno rdečo mušnico ali z njenim različkom, ogoljeno mušnico, pri katerih pa so bet in lističi vedno beli.

SOPOMENKE: Agaricus caesareus, Agaricus aurantium; karželj, blagva, knez. 

Knežja mušnica

Ni komentarjev:

Objavite komentar