Sprva stožčasto izbočen ali zvonast klobuk je pozneje
grbasto sploščen in žarkasto vlaknat. Rob klobuka je često valovit, pogosto
izboklinast. V vlažnem vremenu lepljiva, sicer suha in gladka kožica je temno
sivo rjava do sajasto črna z rahlim vijoličastim
nadihom. Kratek in krepak, včasih nekoliko trebušast in poln bet sivo
rumenkaste barve je gladek, s kosmičasto do vlaknato površino; rahlo odebeljeno
dnišče je včasih korenasto podaljšano. Debeli in široki lističi so nekoliko
razmaknjeni in izrezano prirasli na bet, tako da ob betu tvorijo žlebič. V
osredju debelo in na krajevcih tanko meso je krhko in belo, pod kožico klobuka
sivo do sajasto, blagega okusa, z rahlim vonjem po moki.
VARIABILNOST: Klobuk je temno sive barve, včasih z
olivno zelenimi odtenki. Bet je lahko rumenkast ali olivno zelenkast. Lističi
so sprva beli, pozneje sivkasti.
RASTIŠČE: Zimska kolobarnica ali sivka raste posamič
ali v skupinah, včasih tudi v risih, v iglastih gozdovih pa tudi pod nekaterimi
listavci (breze).
ČAS RASTI: Pozno jeseni in zgodaj pozimi.
PODOBNE VRSTE: Zamenjamo jo lahko z neužitno
vretenasto kolobarnico, podobne pa so ji tudi druge vrste kolobarnic, med
katerimi so nekatere strupene, npr. pegasta kolobarnica.
KULINARIČNA UPORABNOST: Odlična užitna goba, vendar
moramo pred uporabo olupiti kožico s klobuka.
 |
| Zimska kolobarnica |
Ni komentarjev:
Objavite komentar