Trepetlikov turek - Leccinum aurantiacum

Klobuk je sprva pol­oblast, pozneje blazina­sto izbočen in na koncu skoraj razprt, z gladko, včasih tudi žametasto površino; oranžno rjava kožica se preveša čez rob klobuka. Čvrst, raz­meroma dolg in krepak, zgoraj nekoliko ožji bet je belo sivkaste barve in pokrit z rdečkasto rjavimi luskami, raz­vrščenimi v podolžne vrste. Luknjice so zelo drobne, okrogle in stis­njene. Precej dolge cevke so tanke in na vtisnini skoraj gobaste. Pri mladih gobah jedr­nato, pozneje meh­kejše meso je prijetne­ga vonja in blagega okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko oranžne do rjave rdečkaste barve. Luknjice so sprva bele, pozneje sivkaste. Cevke so bele ali rumeno smetanaste. Meso je belkasto, na prerezu postane modro, rožnato ali vijoličasto. Med kuhanjem počrni

RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih, zlasti pod trepetlikami, brezami, gabri topoli in bukvami.

ČAS RASTI: Od zgodnjega poletja do pozne jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zelo podoben mu je lisičji turek (Leccinum vulpinum), ki pa raste le pod bori in smrekami.

SOPOMENKE: Boletus rufus, Boletus aurantiacus, Leccinum rufum; turek, turški goban.

KULINARIČNA UPO­RABNOST: Turek je do­bra užitna goba. Pred uporabo moramo odstra­niti cevkasto trosovnico, ki se sicer rada prilepi na nebo v ustih. 

Trepetlikov turek

Vražji goban - Boletus satanas

Debel in čvrst, precej širok klobuk je pri mladih gobah pol­oblast, pozneje izbo­čen s podvihanim ro­bom in na koncu bolj ali manj razprt z moč­no valovitim robom. Kožica je drobno ža­metasta in zelo suha. Luknjice sodrobne in okrogle. Razmeroma kratke cevke so tanke in podolgovate, v bližini beta se zaokrožijo. Kratek in ob dnišču precej čokat bet je mesnat in trd, jajčaste ali hruškaste oblike in pokrit z mrežico, ki je tako gosta, da je videti rdeč. Mehko    in gobasto meso belo sivkaste barve ima neprijeten vonj in slad­kast okus.

VARIABILNOST: Klobuk je zelo spremenljive barve. Lahko je sivo belkast do svinčeno siv, rumenkast in včasih celo olivno zelenkast, zelo pogosto z velikimi rumeno rožnatimi ali zelenkastimi lisami. Bet je pri vrhu rumen, na sredini rdeč, dnišče je rumeno rjavkasto. Če s prsti pritisnemo nanj, se obarva modrikasto. Mrežica je po navadi temno rdeča, lahko pa je tudi bela ali olivno zelena. Luknjice so sprva rumene, pozneje živo rdeče ali oranžne. Cevke so lahko ru­mene do zelenkaste, na vtisnini se obarvajo modro zelenkasto. Belkasto meso na prerezu najprej rahlo pomodri, a v zelo kratkem času znova zbledi.

RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih na apnenčastih tleh, predvsem pod buk­vami in hrasti rad ima tople lege.

ČAS RASTI: Pozno poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Po barvi klobuka ga zamenjujejo z bledičnim in leponogim gobanom, ki sta zaradi grenkega okusa neužitna, pa tudi z nekaterimi drugimi gobani z rdečo trosovnico, kot je neužitni škrlatni goban.

NEVARNOST: Vražji goban sicer ni tako nevaren, kot bi lahko sklepali po imenu, vendar je edini zares strupeni goban. Surov povzroča neustavljivo bruhanje kuhan pa neprijetne prebavne motnje. 

Vražji goban

Kraljevi goban - Boletus regius

Izredno mesnat in zelo čvrst klobuk je sprva pol­oblast pozneje blazinast in končno sploščen all včasih na osredju rahlo udrt Ko­žica je gladka, žametasta, včasih nekoliko pegasta in pri zrelih gobah prekrita s tanko belkasto mrežico. Zajeten mesnat bet je jajčaste ali kijaste oblike in v dnišču močno odebeljen; zgornji del beta prekriva drobna rumena mrežica. Na pritisk ne spremeni bar­ve. Luknjice so drobne in oglate. Dolge in ozke cev­ke so le redko pritrjene na bet. Sprva čvrsto in trdo, pozneje mehko meso je prijetnega vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je obarvan v različnih odtenkih rožnate in rdeče barve, z rumenkastimi ali olivno zelenkastimi lisami. Luknjice in cevke so sprva rume­ne, pozneje zelenkaste. Svetlo do živo rumeno meso včasih na prerezu pomo­dri.

RASTIŠČE: Raste pod bukvami, hrasti in kostanji na sončnih, nekoliko višjih le­gah; je zelo redek in ogrožen.

ČAS RASTI: Poleti in zgodaj jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zaradi čokatega videza in značilne obarvanosti ga skoraj ne moremo zamenjati.

KULINARIČNA UPORABNOST: Kraljevi goban je dobra užitna goba. Zaradi trde­ga mesa prijetnega vonja in okusa ga lahko pripravljamo na različne načine. 

Kraljevi goban

Zajedalska polstenka - Boletus parasiticus

Značilen in nezamenljiv goban, ki raste zajedalsko na plodiščih gob iz rodu prašnic, zlasti krompirjeve prašnice (Scleroderma aurantium). Mesnat in trd klobuk je sprva poloblast, pozneje skoraj sploščen, z drobno razpokano, skoraj žametasto površino. Poln, vi­tek, včasih ukrivljen bet se proti dniš­ču zoži; površina je posuta z drobnimi pikami. Luknjice so razmeroma ve­like, pogosto oglate. Srednje dolge cevke so pritrjene na bet oziroma nekoliko poraščene po njem. Čvrsto meso je skoraj brez vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko ru­mene do svetlo lešnikove barve.

Luknjice in cevke so sprva rumenkaste, pri zrelih gobah postanejo rjaste. Ru­meno meso se včasih proti dnišču beta obarva rdečkasto.

RASTIŠČE: Raste posamezno ali v skupinah na vlažnih krajih v svetlih iglastih in mešanih gozdovih.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

SOPOMENKE: Xerocomus parasiticus; parazitski goban.

KULINARIČNA UPORABNOST: Užitna, a slabše kakovosti. 

Zajedalska polstenka

Veliki slinar - Gomphidius glutinosus

Zelo mesnat in čvrst klobuk je sprva stožčasto izbočen, pozneje sploščen, včasih s komaj opazno temensko grbo ter, vsaj pri mladih go­bah, spodvihanim in drobno nažlebljenim obrobjem. Pokrit je z gladko, debelo, prosojno plastjo sluzi, ki jo lahko v celoti od­luščimo. Bet je valjast, precej krepek, ob dnišču včasih odebeljen in lepljiv kot klo­buk. Pri mladih gobah je med betom in klobukom nežna sluzasta koprena iz tankih vlakenc. Ko se klobuk razširi, se koprena raztrga in na betu pod lističi ostane sluzast rjavkast obroček, ki se tesno prilega betu. Lističi so redki, zelo široki in debeli, poševno po­raščeni po betu in proti robu klobuka močno viličasto razcepljeni. Mehko in krhko meso je brez izrazitega vonja in ima rahlo kiselkast okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko sivo vijoličaste do črnikaste barve s škrlatno rdečim nadihom; pri zrelih gobah so pogoste črne lise. Bet je dvobarven: bel v zgornjem in zlato rumen v spodnjem delu. Lističi so sprva belkasti, pozneje sivi in na koncu skoraj črni. Meso je belo, razen pri dnu beta, kjer postane živo ru­meno.

RASTIŠČE: Raste v iglastih gozdovih, predvsem pod smrekami in bori.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Skoraj nemogoče ga je zamenjati z drugimi gobami.

SOPOMENKE: Gomphus glutinosus, Agaricus glutinosus; veliki polžar.

KULINARIČNA UPORABNOST: Dobra užitna goba, odstraniti moramo le sluza­sto prevleko. Primeren je za sušenje ali vlaganje v olje. 

Veliki slinar

Košenična govnarka - Panaeolina foenisecii

Zelo majhen, krhek in suh klobuk je sprva zvonast, pozneje izbočen, z rahlo re­sastim robom. Kožica je gladka in suha. Zelo tanek bet je krhek in drobljiv, valjast all upognjen in gladek. Lističi so gosti, tanki in razmeroma široki. Tanko in vlaknato meso je brez posebnega vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko okraste do sivo rjavkaste barve. Lističi so spr­va svetlo rjavi pozneje rjavo lisasti. Pri starejših gobah rjavo črni. Meso je okra­sto, pri dnu beta je temnejše.

RASTIŠČE: Raste v majhnih skupinah med travo na travnikih in pašnlkih ali ob poteh.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Pogosto jo zamenjujejo s prav tako neužltnirn pisanim govnarjem.

SOPOMENKE: Panaeolus foenisecii, travniška govnarica.

OPOZORILO: Neužitna; sumijo, da povzroča halucinacije. 

Košenična govnarka

Navadna mokarica - Clitopilus prunulus

Klobuk je sprva izbočen, nato se postopoma širi in je nazadnje lijaste oblike z dokaj vega­sto površino. Bela kožica je motna. Često ukrivljen čokat bet je pogosto ekscen­trično vraščen v klobuk; je enake barve kot klobuk s podolžnimi progami, zgoraj poprhnjen, ob vznožju obdan z belim micelij­skim puhom. Zelo gosti, tanki in ozki lističi so porasli po betu in jih zlahka ločimo od klobuka. Nežno, čvrsto, a drobljivo meso ima močan vonj in okus po moki.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko od bele do svetlo si­ve barve. Lističi so sprva belkasti, nato postajajo po­stopoma rožnati in nazadnje rjavo rožnati.

RASTIŠČE: Raste v skupinah na gozdnih jasah v list­natih in mešanih gozdovih ali na travnatih pašnikih; v višjih legah.

ČAS RASTI: Od pozne pomladi do sredine jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zlahka jo zamenjamo z zelo strupenima pobeljeno livko in kolobarčasto livko (Clitocybe rivulosa), ki sta zaradi velike vsebnosti muskari­na smrtno nevarni.

SOPOMENKE: Rhodosporus prunulus; slivarica, mlinarica.

KULINARIČNA UPORABNOST: Užitna in okusna goba. Pred uporabo jo pokusi­mo, saj obstajajo tudi grenki različki. 

Navadna mokarica

Rdečkasta trhlenka - Tricholoma rutilans

Zelo mesnat klobuk je sprva izbočen in poz­neje sploščen, s široko nizko grbo na te­menu in podvihanim robom. Kožico po­kriva gosta plast drobnih luskic ciklamno rdeče barve. Dokaj čvrst valjast bet je proti dnu včasih ukrivljen, rumenkaste barve in, vsaj v zgornjem delu, pokrit z majhnimi rdečkastimi luskami, lističi zlate barve so zelo gosti, pritrjeni k betu ali deloma prosti. Meso bledo rumene barve je čvrsto in vlaknato, z vonjem po trhlem lesu in brez izrazitega okusa.

VARIABILNOST: Barve klobuka, beta in lističev so zelo obstojne.

RASTIŠČE: Raste v majhnih skupinah na panjih iglavcev v višjih, predvsem gorskih predelih.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Podobna ji je strupena rdeča mušnica, ki pa ima krhko in drobljivo nožnico ter vedno bele lističe in bet.

SOPOMENKE: Tricholomopsis rutilans.

KULINARIČNA UPORABNOST: Sicer užitna a malo vredna goba. 

Rdečkasta trhlenka

Golobičja kolobarnica - Tricholoma columbetta

Zelo mesnat in sprva zvonast klobuk se postopoma izboči ali splošči; ima valovito površi­no in navznoter zavihan rob. Vi­tek, valjast bet ima pogosto zo­ženo dnišče z modro zelenka­stim odtenkom. Površina beta je drobno nabrazdana, brez le­ska in svilasta. Lističi so bleš­čeče beli, zelo tanki in gosti ter ob betu zaokroženi. Čvrsto be­lo meso je blagega, precej neizrazitega vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je ved­no bele barve, z redkimi rdečkastimi ali modro vijoličastimi pegami. Dnišče beta je bolj ali manj modrikasto.

RASTIŠČE: Raste v raztresenih skupinah v listnatih in iglastih gozdovih, na kre­menčastih tleh, predvsem v višjih legah.

ČAS RASTI: Od poznega poletja do pozne jeseni.

PODOBNE VRSTE: Pogosto jo zamenjujejo z drugimi belimi kolobarnicami, od katerih se razlikuje po svilnato bleščeči se površini klobuka in modro zelenka­stem odtenku ob dnu beta.

KULINARIČNA UPORABNOST: Dobra užitna goba. 

Golobičja kolobarnica

Zimska kolobarnica - Tricholoma portentosum

Sprva stožčasto izbo­čen ali zvonast klobuk je pozneje grbasto splo­ščen in žarkasto vlak­nat. Rob klobuka je često valovit, pogosto izboklinast. V vlažnem vremenu lepljiva, sicer suha in gladka kožica je temno sivo rjava do sa­jasto črna z rahlim     vijo­ličastim nadihom. Kra­tek in krepak, včasih ne­koliko trebušast in poln bet sivo rumenkaste barve je gladek, s kosmičasto do vlaknato površino; rahlo odebeljeno dnišče je včasih korenasto podaljšano. Debeli in široki lističi so nekoliko razmaknjeni in izrezano prirasli na bet, tako da ob betu tvorijo žlebič. V osredju debelo in na krajevcih tanko meso je krhko in belo, pod kožico klobuka sivo do sajasto, bla­gega okusa, z rahlim vonjem po moki.

VARIABILNOST: Klobuk je temno sive barve, včasih z olivno zelenimi odtenki. Bet je lahko rumenkast ali olivno zelenkast. Lističi so sprva beli, pozneje sivkasti.

RASTIŠČE: Zimska kolobarnica ali sivka raste posamič ali v skupinah, včasih tudi v risih, v iglastih gozdovih pa tudi pod nekaterimi listavci (breze).

ČAS RASTI: Pozno jeseni in zgodaj pozimi.

PODOBNE VRSTE: Zamenjamo jo lahko z neužitno vretenasto kolobarnico, podobne pa so ji tudi druge vrste kolobarnic, med katerimi so nekatere strupe­ne, npr. pegasta kolobarnica.

KULINARIČNA UPORABNOST: Odlična užitna goba, vendar moramo pred upo­rabo olupiti kožico s klobuka. 

Zimska kolobarnica

Smrdljivi dežniček - Lepiota cristata

Sprva stožčast in zatem popolnoma razprt klobuk ima izrazito, široko, včasih topo grbo na temenu. Kožica rožnate barve je poseja­na z okrastimi luskami, ki so na obrobju red­kejše. Tanek, vitek, gladek in votel bet je pri dnu (z rožnatim odtenkom) rahlo odebeljen; le na začetni stopnji razvoja ima zelo širok in dokaj krhek obroček. Beli, ob betu prosti lističi so zelo stisnjeni, različno dolgi in imajo kosmičast rob. Belo vlaknato meso ima neprijeten močan vonj po sadju ali po česnu in kisel okus.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko okraste do rožnate barve. Lističi so beli ali okrasti z rožnatim odtenkom.

RASTIŠČE: Zelo pogost. Raste v skupinah v gozdovih, na travnatih jasah in vrtovih; v nižinskem in hribovitem svetu.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zlahka ga je mogoče zamenjati z drugimi majhnimi dež­nički, ki so prav tako neužitni oziroma sumljivi

NEVARNOST ZASTRUPITVE: Smrdljivih dežničkov ne nabiramo, saj njihova užit­nost ni bila nikoli potrjena. 

Smrdljivi dežniček

Rjava zrnovka - Cystoderma amianthinum

Dokaj tanek in krhek klobuk je sprva zvonast, nato izbočen in nazadnje skoraj povsem sploščen, z valovitim robom in majhno grbo na temenu. Površina klo­buka je mokasta ali drobno zrnasta, žarkasto nabrazdana. Precej močan valjast bet je nad obročkom rumenkast in gladek, pod njim okrasto rjav in drobno zr­nast. Tanek, minljiv obroček je dvignjen poševno proti lističem. Lističi so gosti. Krhko rumeno meso ima vonj po zemlji in neizrazit okus.

VARIABILNOST: Klobuk je okrast z bolj ali manj rdečkastim osredjem. Lističi so sprva beli, zatem smetanasto rumeni. Meso je rumenkasto, razen ob dnišču beta, kjer dobi oranžen ali rjavkast odtenek.

RASTIŠČE: Dokaj po­gosta je v listnatih in iglastih gozdovih pa tu­di na jasah, v nižin­skem in gričevnatem svetu.

ČAS RASTI: Poleti in je­seni.

PODOBNE VRSTE: Zelo podobna je hrapavi zrnavki (Cystoderma granulosum), a precej svetlejša. 

Rjava zrnovka

Knežja mušnica - Amanita caesarea

Na začetku rasti je goba popolnoma pokrita s prožno kožnato ovojnico in je videti kot jajce. Če jo vodoravno prerežemo, vidimo zasnove klobuka in beta rumeno oranžne barve, podobne rumenjaku. Ob ugodnih razmerah se ovojnica pretrga in iz nje vznikne mlada goba. Klobuk je v začetku polkroglast, nato izbočen, pozneje se popolnoma splošči in je včasih celo rahlo udrt. Pokriva ga bleščeča se, gladka, nekoliko lepljiva kožica, ki jo zlahka olupimo. Valjast bet je spodaj rahlo odebeljen, dnišče obdaja debela, kožnata, pri vrhu natrgana nožnica (volva). Široki, različno dolgi gosti lističi so prosti, ob robu kosmičasti in vedno rumene barve. Na zgornjem delu beta je drobno nažlebljen obroček v obliki navzdol viseče manšete, enake temno rumene barve kot bet. Meso je nežno, prijetnega, čeprav ne posebno značilnega vonja in okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko rdečkasto oranžen, včasih tudi rumen z oranžnim odtenkom ali celo bledo rumen. V redkih primerih ostanejo na kožici ostanki zunanje ovojnice kot velike ploščate krpe. Meso je belo, razen pod kožico klobuka, kjer je močne rumene barve. Zrela goba oddaja značilen, zelo neprijeten vonj po gnilih jajcih.

RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih, na toplejših in precej suhih krajih, predvsem na peščenih in prodnatih tleh; v nižinskem in hribovitem svetu.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Knežjo mušnico lahko zamenjamo s strupeno rdečo mušnico ali z njenim različkom, ogoljeno mušnico, pri katerih pa so bet in lističi vedno beli.

SOPOMENKE: Agaricus caesareus, Agaricus aurantium; karželj, blagva, knez. 

Knežja mušnica

Zelena golobica - Russula aeruginea

Klobuk je sprva izbočen, pozneje sploščen, z ugreznjenim osredjem ter gladkim ali rahlo nažlebljenim obrobjem. Kožica je zelenkaste barve, na sredi­ni temnejša, v vlažnem vremenu lepljiva in drobno žarkasto nabrazdana. Čokat gladek bet je valjast ali proti dnu rahlo zožen. Krhki lističi so gosti, viličasto raz­cepljeni in nekoliko porasli po betu. Čvrsto meso je skoraj brez vonja in pekočega okusa.

VARIABILNOST: Barva klobuka se ne spreminja veliko, lahko je le bolj ali manj zelena. Lističi so spremenljive barve in so lahko belkasti do rumeno okrasti.

RASTIŠČE: Precej razširjena in pogosta je v listnatih in iglastih gozdovih, naj­raje zraste pod brezami, smrekami in borovci.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Pogosto jo zamenjujejo z odličnimi zelenimi različki modrikaste golobice (R. cyanoxantha).

KULINARIČNA UPO­RABNOST: Okusna užitna goba. 

Zelena golobica

Sladkasta mlečnica - Lactarius subdulcis

Tanek in krhek klobuk je sprva izbočen, pozneje razprt in rahlo ugreznjen, včasih z ostro grbico na temenu. Površina klobuka je suha, gladka ali rahlo na­gubana. Bet je valjast ali ob dnišču zožen in vzdolžno drobno nabrazdan. Nežni lističi so gosti, različno dolgi in nekoliko porasli po betu. Mehko in krhko meso ima nežen, a neprijeten vonj in grenek okus. Na prerezu izceja bel voden mleček, sprva blagega, pozneje grenkega okusa, ki ne spremeni barve.

VARIABILNOST: Barva klobuka in beta se lahko iz rjavo rdeče spremeni v tem­no rjavo. Lističi so sprva belkasti, pozneje rožnati z vijoličastim nadihom. Meso je lahko bele ali rdečkasto rjave barve.

RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih, najraje pod bukvami in gabri ali na preperevajočih štorih.

ČAS RASTI: Poleti in je­seni.

SOPOMENKE: Agari­cus subdulcis. 

Sladkasta mlečnica

Užitna sirovka - Lactarius deliciosus

Mesnat klobuk je sprva izbočen pozneje sploščen in naposled lijasto udrt, včasih ima grbico na temenu. Kožica je gladka, svetleča se in lepljiva, zrjavkasto oranžnimi koncentričnimi krogi. Bet je kratek in čokat, sprva poln, pozneje votel in posejan s temnimi jami­cami. Lističi so gosti, tanki in ozki, raz­lično dolgi in porasli po betu. Meso je čvrsto, a krhko. Na prerezu izloča gost mleček sladkega okusa, ki ima barvo ko­renčkovega soka; ko se mleček posuši po­stane sivo zelen.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko okrasto rumen ali temnooranžno rdeč. Starejše gobe imajo včasih svetlo zelene lise. Bet je nekoliko svetlejši od klobuka, včasih posut z rahlim rožnatim ali okrastim poprhom. Meso na prerezu rahlo po­zeleni, vendar zelen odtenek kmalu izgine.

RASTIŠČE: Dokaj pogosta goba v iglastih gozdovih, v nižinah in višjih legah.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Možna je zamenjava z drugimi užitnimi mlečnicami, ki iz­ločajo oranžen mleček, kot so krvosočna mlečnica, lososova mlečnica (L. salmonicor) in smrekova sirovka.

SOPOMENKE Agaricus deliciosus; užitna mlečnica.

KULINARIČNA UPORABNOST: Okusna užitna goba, a le dokler je mlada. Naj­boljša je pečena ali vložena v kisu. 

Užitna sirovka

Bela kolobarnica - Tricholoma album

Popolnoma gladek in suh klo­buk bele barve je sprva iz­bočen, pozneje povsem raven, včasih s široko topo grbo na temenu ter z navznoter zavihanim in precej va­lovitim robom. Tanek valjast, pri dnu rahlo odebeljen bet je gladek ali nekoliko vlaknat. Bolj redki in tanki beli lističi so ob betu zaokro­ženi. Belo in čvrsto meso ima ne­prijeten vonj po pokvarjeni moki in oster, grenek okus.

VARIABILNOST: Klobuk je pri sta­rejših gobah tudi sivo okrast.

RASTIŠČE: Najdemo jo, včasih v majhnih skupinah, a pogosteje posamič, v listnatih gozdovih, zlasti pod bukvami in brezami.

ČAS RASTI: Jeseni.

PODOBNE VRSTE: Lahko jo zamenjamo z drugimi belimi kolobarnicami, kot sta enako strupeni brezova kolobarnica Tricholoma pseudoalbum) in zoprna ko­lobarnica (T lascivum).

NEVARNOST: Strupena goba, ki je ne nabiramo tudi zaradi odvratnega vonja in okusa. 

Bela kolobarnica

Sivi lupinar - Amanita vaginata

Sprva stožčast in pozneje vedno bolj razprt klobuk ima pogosto kopasto os­redje; obrobje je v začet­ku žarkasto nažlebljeno, kasneje močno nabraz­dano. Kožica je gladka in bleščeča se. Dolg in vitek bet je spodaj le rahlo za­debeljen. obdaja ga       kož­nata nožnica. Obročka skoraj nikoli ni. Beli lističi so široki, razmaknjeni in ob betu prosti. Nežno in vlaknato belo meso je skoraj brez vonja in rahlo sladkobnega okusa.

VARIABILNOST: Klobuk je lahko zelo različno obarvan. Pri številnih različkih lupinarjev se barva spreminja od sive in oranžne do rdeče. Meso je svetlo rjavkaste do rumene barve. Tudi lističi imajo včasih ru­menkast odtenek.

RASTIŠČE: Zelo pogost je v gozdovih, na goličavah in travnikih; v nižinskem in hribovitem svetu.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Po barvi je zelo podoben zeleni mušnici, od katere se raz­likuje po drobno nagubanem obrobju klobuka in neodebeljenem dnišču. Svinčeno sivi lupinar je barvni različek sivega lupinarja. Ima stožčasto zvonast klobuk svetlo pepelnato sive barve, včasih z modrika­stimi odtenki. Na robu klo­buka, izrazito nažlebljenem do polovice površine, so po­gosto vidni beli ostanki jajča­ste ovojnice. Razmeroma vi­tek bet se v zgornjem delu še zoži in je belo sivkaste barve; dnišče obdaja visoka nožnica enake barve. Krhko in belo meso je brez vonja in okusa. Če ga dobro prekuhamo, je užiten in prijetnega okusa.

SOPOMENKE: Amanitopsis vaginata.

KULINARIČNA UPORABNOST: Sivi lupinar je dobra užitna goba, vendar ga moramo do­bro prekuhati; surov je škod­ljiv. 

Sivi lupinar

Zelena mušnica - Amanita phalloides

Sprva stožčast, pozneje sploščen klobuk je najpogosteje sivo do oliv­no zelene barve. Pokriva ga lepljiva kožica s temnejšimi, žarkasto po­tekajočimi progami. Valjast bet ima gomoljasto odebeljeno dnišče, ki ga obdaja velika bela kožnata nožnica z loputasto natrganim robom. Dobro razvit bel kožnat obroček je gladek ali drobno naguban, po navadi ob­stojen, lahko pa drsi po betu. Lističi so različno dolgi, zelo gosti in beli z rahlim zelenkastim odtenkom. Meso je belo, čvrsto in vlaknato, skoraj brez vonja in rahlo kiselkastega oku­sa.

VARIABILNOST: Klobuk ima lahko najrazličnejše odtenke zelene barve, včasih je tudi rjav ali celo popolno­ma bel, kot npr. pri različku alba, ki nima značilnih žarkastih prog.

RASTIŠČE: Raste v nižinskem in hribovitem svetu, v mikorizi z različnimi drevesi, predvsem z bukvami in hrasti, ven­dar jo v alpskem svetu pogosto najdemo tudi pod iglavci. Pogosta je po vsej Sloveniji.

ČAS RASTI: Od poletja do pozne jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zlahka jo je mogoče zamenjati z užitnima belim gozdnim kuk­makom in jajčasto mušnico. Glede na to, da je zelena mušnica smrtno nevarna goba, navajamo tudi nekatere, sicer ne tako zelo podobne vrste, ki bi pri neizkuše­nem gobarju utegnile vzbuditi sum. Gre predvsem za nekatere gobe iz rodu kolo­barnic (oranžno, zimsko, vretenasto) z zelenkastim klobukom; oranžni in vrete­nasti kolobarnici se vsekakor izognimo, zimska kolobarnica pa je okusna in užitna. Smrtno nevarni zeleni mušnici je zaradi barve zelo podobna tudi užitna zelenka­sta golobica, zato bodimo pri nabiranju slednje zelo previdni. 

Zelena mušnica

Mala zelena mušnica

Rdeča mušnica - Amanita muscaria

Klobuk je sprva poloblast, nato izbočen in nazadnje zravnan, včasih celo udrt in po navadi škrlatno rdeče barve. Kožica je bleščeča se in lepljiva; pokrivajo jo števil­ne snežno bele puhaste kr­pe, ki pa jih dež lahko spere. Valjast bet ima gomoljasto odebeljeno dnišče, prekrito s kosmičastimi ostanki zunanje ovojnice. Vedno gladek in širok obroček je belkaste barve in pogosto drobno na­guban. Lističi so beli, zelo gosti, različno dolgi in prosti.

VARIABILNOST: Klobuk je navadno bleščeče rdeče barve, redkeje tudi živo oran­žen. Lističi imajo včasih citro­nasto rumen odtenek. Bet je sprva poln, pozneje votel.

RASTIŠČE: Raste v listnatih in iglastih gozdovih (v mikori­zi), v nižinskem in hribovitem svetu do drevesne meje.

ČAS RASTI: Poleti in jeseni.

PODOBNE VRSTE: Zamenjati jo je mogoče s karžljem, izvrstno užitno gobo, pri ka­teri pa so bet, obroček in lističi vedno rumeno obarvani, ali z enako strupeno ogoljeno mušnico.

SOPOMENKE: Agaricus muscarius, Agaricus aurantiacus.

Rdeča mušnica

Vražji Goban - Boletus satanas Lenz.

Klobuk: 8-20 cm v premeru, sprva poloblasto izbočen, s podvitim robom, pozneje blazinast, čvrst, sprva s fino žametno površino, nato gladek, sprva belkaste, nato belo sive barve z zelenkastim odtenkom, v starosti umazano rjavo lisast.

Trosovnica: najprej rumena, pozneje rdeča, iz cevk, ki so najprej rumene in kasneje postanejo zelenkaste, z majhnimi okroglimi luknjicami. Trosni prah zelenkasto rjav.

Bet: 4-15 x 3-10 cm, kratek, čvrst, trd, čokat, poln, v spodnjem delu zadebeljen, rumene barve, prekrit z rdečo mrežico, ki je v srednjem delu tako gosta, da je bet videti rdeč.

Meso: belkasto sivo, neprijetnega vonja, na zraku počasi in slabo modri, potem pa znova zbledi. Okus neznačilen.

Čas rasti: od avgusta do oktobra.

Rastišče: listnat gozd na apnenčastih tleh. Pri nas raste na Dolenjskem, v Pomurju, v Primorju in Istri v skupinah po 5-10 gob, drugod, npr. na Gorenjskem, je redek.

Uporabnost: strupen, bodisi surov ali kuhan, povzroča prebavne motnje že kmalu po zaužitju.

Možnost zamenjave: z vsemi vrstami gobanov z rdečo trosovnico. 

Vražji goban