Na začetku rasti je goba popolnoma pokrita s prožno
kožnato ovojnico in je videti kot jajce. Če jo vodoravno prerežemo, vidimo
zasnove klobuka in beta rumeno oranžne barve, podobne rumenjaku. Ob ugodnih
razmerah se ovojnica pretrga in iz nje vznikne mlada goba. Klobuk je v začetku
polkroglast, nato izbočen, pozneje se popolnoma splošči in je včasih celo rahlo
udrt. Pokriva ga bleščeča se, gladka, nekoliko lepljiva kožica, ki jo zlahka
olupimo. Valjast bet je spodaj rahlo odebeljen, dnišče obdaja debela, kožnata,
pri vrhu natrgana nožnica (volva). Široki, različno dolgi gosti lističi so
prosti, ob robu kosmičasti in vedno rumene barve. Na zgornjem delu beta je
drobno nažlebljen obroček v obliki navzdol viseče manšete, enake temno rumene
barve kot bet. Meso je nežno, prijetnega, čeprav ne posebno značilnega vonja in
okusa.
VARIABILNOST: Klobuk je lahko rdečkasto oranžen,
včasih tudi rumen z oranžnim odtenkom ali celo bledo rumen. V redkih primerih
ostanejo na kožici ostanki zunanje ovojnice kot velike ploščate krpe. Meso je
belo, razen pod kožico klobuka, kjer je močne rumene barve. Zrela goba oddaja
značilen, zelo neprijeten vonj po gnilih jajcih.
RASTIŠČE: Raste v listnatih gozdovih, na toplejših in
precej suhih krajih, predvsem na peščenih in prodnatih tleh; v nižinskem in
hribovitem svetu.
ČAS RASTI: Poleti in jeseni.
PODOBNE VRSTE: Knežjo mušnico lahko zamenjamo s
strupeno rdečo mušnico ali z njenim različkom, ogoljeno mušnico, pri katerih pa
so bet in lističi vedno beli.
SOPOMENKE: Agaricus caesareus, Agaricus aurantium;
karželj, blagva, knez.
 |
| Knežja mušnica |
Ni komentarjev:
Objavite komentar