Mraznica - Armillariella mellea (Vahl. in FI. Dan. ex Fr.) Karst.

Klobuk: 3-7 (10) cm v premeru, razmeroma mesnat, pri mladi gobi polkro­glast, izbočen, nato sploščen ter v sredini rahlo dvignjen, medeno rjave, rumeno rjave ali rdečkasto rjave barve z drobnimi luskami, ki so v sredini gostejše, pri starejših gobah pa izginejo. Rob klobuka je sprva podvit, pozneje iztegnjen, obrobje drobno nagubano, svetlejše barve kot sredina. Barva klobuka je odvisna od vrste drevesa, pod katerim rastejo gobe.

Trosovnica: lističi ozki, precej gosti, neenako dolgi, pritrjeni k betu, po katerem rastejo navzdol, najprej belkasti, nato rumeno rjavi, pri starih gobah rdeče rjavo pegasti. Trosni prah bel.

Bet: 5-12 x 1-2 cm, vitek, valjast, spodaj nekoliko debelejši, sprva poln, pozneje votel, v gornjem delu nad zastiralom belkast, vzdolžno naguban, pod zastiralom rjavkast in navzdol vse temnejši, podolžno vlaknat, kosmičast. Pri mladi gobi prekriva trosovnico zastiralo, ki pozneje obvisi pritrjeno na betu; z gornje strani je belo in drobno nagubano, s spodnje pa je rjavkasto in kosmičasto.

Meso: v betu trdo in vlaknato, v klobuku precej čvrsto, belkasto. Vonj po gobah, okus surove gobe je grenak.

Čas rasti: jesenska goba, poganja septembra in oktobra ter včasih pozno v jesen do novembra, v višjih legah že avgusta.

Rastišče: raste v šopih in večjih skupinah kot saprofit na požaganih štorih iglavcev (smreka) in listavcev (sadno drevje), kot parazit na deblih in koreninah živih dreves. Pri nas zelo znana in pogosta po vsej Sloveniji.

Uporabnost: pogojno užitna, treba jo je 10-15 minut kuhati in vodo odliti, ker surova povzroča prebavne težave. Užitni so samo klobučki, beti so preveč trdi. Pri kuhanju se voda temno obarva, prav tako gobe. Kot parazit na živem drevju povzroča škodo v gozdovih, sadovnjakih in vrtovih.

Možnost zamenjave: mraznica se pojavlja v tolikih raznobarvnih različkih, da ločijo mikologi v novejšem času več vrst:

1. navadna mraznica, Armillariella polymyces (Pers. ex S. F. Gray) Sing. & Clc ki raste na listavcih, ima medeno do rdečkasto rjav klobuk, prekrit s temnejšimi črno rjavimi kosmiči, bet je belo ali rjavo nakosmičen, belo zastiralo je kožnato lističi pa so belkasti, pozneje rdečkasto rjavi.

2. medeno rumena mraznica, Armillariella mellea (FI. Dan. ex Fr.) Karst. ss. restr., ki tudi raste na listavcih v gostih, zbitih šopih; klobuki so medeno al zelenkasto rumeni ozir. olivno rjavi, na temenu drobno nakosmičeni; bet z de­belim kožnatim zastiral om je razmeroma dolg in vitek; lističi so sprva beli pozneje umazano rjasto rjavi.

3. rumeno venčna mraznica, Armillariella bulbosa (Barla) Romagn., ki raste v rahlih šopih na listavcih in iglavcih; rjav klobuk je rumeno, olivno rjavo ali črnikasto nakosmičen; bet pa je kratek in v spodnjem delu betičasto odebeljen: zastiralo je rahlo, pajčevinasto, belo ali rumeno; na betu in na spodnji strani zastirala so rumeni kosmiči.

4. temno rjava mraznica, Armillariella obscura (Secr.) Romagn., ki raste na iglavcih v višjih legah; suh rjav klobuk je prekrit s temnejšimi kosmiči; pozneje postanejo klobuk in spodnja stran rahlega zastirala rjavo pegasti, bet pa je rjavo progast; značilen je vonj po siru.

5. zgodnja mraznica, Armillariella praecox Romagn., ki raste na listnatem drevju od junija do septembra; klobuk je rumenkasto bel, skoraj brez kosmičev, nekoliko lepljiv, bet pa je betičasto odebeljen v spodnjem delu.

Mraznici podobna, v Sloveniji bolj redka, je brezobročna štorovka, Armillari­ella tabescens (Scop. ex Fr.) Sing., v velikih gostih šopih raste na koreninah in ob vznožju hrastovih in kostanjevih, redkeje bukovih štorov; bet, 6-10 x 0,8- 2 cm, je enakomerno valjast, v gornjem delu bel, v spodnjem delu rjav in brez obročka. 

Mraznica (štorovka)