Klobuk: 6-12cm v premeru, mesnat, sprva izbočen,
pozneje sploščen in v sredini vdrt, s suho, vlaknato površino, rumeno oranžen,
stare gobe, zlasti premočene ali posušene, so temno rjave.
Trosovnica: lističi zelo gosti, različno dolgi,
poraščeni po betu, oranžni, pozneje zaradi belega trosnega prahu svetlejši.
Tkivo nad lističi v temi luminiscira.
Bet: 5-15 x 0,9-2,5cm, razmeroma dolg, oranžne barve,
poln, trd, podolžno vlaknat, navadno ukrivljen in pri dnu tanjši, kadar rastejo
gobe v šopu.
Meso: čvrsto, rumeno, z vonjem po lesu, premočeno ali
posušeno je temno rjave. Pri kuhanju se voda obarva temno rjavo.
Čas rasti: od julija do novembra, v Primorju tudi
pozimi.
Rastišče: značilne oranžne oblike rastejo ob vznožju
oljk, bolj pogoste so v Istri in Primorju; svetlejše barve so gobe, ki rastejo
ob kostanjih, hrastih in bukvah, in sicer vedno v šopih iz debla ali iz
korenin. V osrednji Sloveniji
je skoraj ni.
Uporabnost: ni užitna, strupena, povzroča prebavne
motnje, tudi če je kuhana ali pečena.
Možnost zamenjave: največkrat pride do zastrupitev
zaradi podobnosti z navadno lisičko, Cantharellus cibarius Fr., ki na spodnji
strani klobuka nima lističev, temveč letvice; klobuk je po obliki sicer
podoben, vendar ni oranžen kot pri oljkovi gobi, pač pa v različnih odtenkih
rumen kot rumenjak. Poleg tega lisičke ne rastejo v šopih ob drevesih, temveč
iz zemlje, posamezno ali v skupinah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar