Trosovnica: lističi široki, debeli in redki,
razvejičeni, prirasli in poraščeni po betu, najprej rumenkasti in prekriti z
mrenasto kopreno sivkasto vijolične barve, ki kmalu izgine, pozneje sivo
vijolični in nazadnje temno rjavi. Trosni prah temno rjav.
Bet: 4-8 x 1-1,5 cm, vitek, čvrst, vlaknat, poln, v
spodnjem delu navadno ožji, najprej rumene barve, pozneje postane bakreno rdeč
kot klobuk, razen v naj nižjem delu, po betu več prečnih prog svetlejše barve.
Tik pod lističi je ostanek koprene, nad njim je bet svetlejše barve. Pri mladi
gobi sluzav.
Meso: rumeno, čvrsto, bolj trdo, brez posebnega vonja,
prijetnega okusa.
Čas rasti: od avgusta do novembra.
Rastišče: med mahom v iglastih gozdovih (bor); pri nas
razmeroma pogost.
Uporabnost: užiten, vendar ni najboljše kvalitete.
Možnost zamenjave: podoben mu je švicarski polžar,
Chroogomphus helveticus (Sing.) Mos., s suhim, dlakavim klobukom, lističi in
betom iste oranžno rjave barve, ki ni lepljiv, je pa podobne velikosti in
kvalitete kot bakrenordeči polžar; raste pod smrekami, tudi v višjih legah.
Rožnati slinar, Gomphidius roseus (L.) Fr., je manjši,
raste ob istem času kot bakrenordeči polžar pod bori, klobuk pa je bolj rožnato
rdeče barve, bet je bel, le v spodnjem delu nekoliko rožnat, tudi meso je belo
in ne rumeno, kot pri bakrenordečem polžarju. Raste na istih rastiščih kot
kravjača, Suillus bovinus (L. ex Fr.) O.K. in v njeni bližini.
Veliki slinar, Gomphidius glutinosus (Schff.) Fr., s
sivo rjavim klobukom, belimi, po betu poraščenimi lističi in belim krepkim
mesnatim betom, ki je v spodnjem delu citronasto rumen, je ves sluzast, pozneje
dobijo klobuk in lističi temnejše lise; raste pod iglavci v višjih legah.
Polžarji in slinarji so sorodne srednje velike gobe,
ki rastejo pod iglavci. Razlikujejo se po barvi klobuka, lističev, beta in po
barvi mesa; lističi jim segajo na bet, pri mladi gobi so zastrti s kopreno, ki
pušča nežno sled na betu, trosni prah pa je rjav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar