torek, 7. avgust 2012

Pekoči Bakrenopor - Chalciporus piperatus (Bull. ex Fr.) Bat.

Klobuk: 2-5 (8) cm, sprva poloblasto izbočen, pozneje blazinasto sploščen, oranžno rjav, površina gladka, v vlažnem vremenu lepljiva, v suhem svetleča in suha.

Trosovnica: srednje dolge cevke so oranžno rjave barve, iste barve so velike oglate luknjice, ki so ob betu podaljšane. Trosni prah rjav. Trosi vretenaste oblike, 7-12 x 3-5 cm.

Bet: 4-7 x 0,5-1,5cm, vitek, ukrivljen, poln, gladek, v gornjem delu enake barve kot klobuk, v spodnji tretjini rumen.

Meso: zelo mehko, v betu rumeno, v klobuku rjavkasto, neznačilnega vonja, pekočega okusa.

Čas rasti: od julija do oktobra.

Rastišče: v manjših skupinah, predvsem v smrekovih gozdovih, skupaj z rdečo mušnico, jesenskim gobanom in mokarico, precej pogost.

Uporabnost: zaradi pekočega okusa je uporaben le v zelo majhnih količinah kot začimba namesto popra. Ne velja za jedilno gobo.
Možnost zamenjave: razmeroma majhna cevarka z vitkim rumenim betom, oranžno rjavo trosovnico in ostrim okusom po popru ima le malo dvojnic. Greneči bakrenopor, Chalciporus amerellus (Quel.) Bataille, ima trosovnico bakreno rdeče barve, svetlejši klobuk in bet, okus ni pekoč, temveč grenak, pri nas je redek in ni užiten. 

Pekoči bakrenopor

Ni komentarjev:

Objavite komentar